Stoma ni konec – po operaciji se začne nova življenjska zgodba
Zaradi posledic različnih bolezenskih stanj je včasih treba poskrbeti za alternativno rešitev izločanja, ki pa je z razvojem medicine vse pogosteje le začasna.
Strokovni nasveti, navade za vitalnost in uravnotežen vsakdan.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Ko se človek po operaciji vrne domov, se zdravljenje še ne konča. Začne se novo poglavje: kako živeti s stomo, skrbeti zase, sprejeti spremenjeno telo in se vrniti v vsakdanje življenje. Prav temu, kaj ljudje s stomo potrebujejo po odpustu iz bolnišnice, je bila namenjena mednarodna okrogla miza in novinarska konferenca ob 30-letnici Invalidskega društva ILCO Ljubljana in 35-letnici organiziranega povezovanja oseb s stomo v Ljubljani.
Vrhunec mednarodnega srečanja, ki je med drugim obsegalo tudi športne igre, je bilo praznovanje z uglednimi glasbenimi gosti v Športnem centru Triglav. V Ljubljano so pripotovali ljudje s stomo in predstavniki organizacij iz različnih evropskih držav. Jubilejno srečanje je povezalo strokovni in družabni del, v ospredju razprav pa je bilo predvsem vprašanje, kako človeku zagotoviti podporo tudi takrat, ko zapusti bolnišnico.
Stoma je pogosto del zahtevnega zdravljenja
Stoma je kirurško ustvarjena odprtina na trebušni steni, skozi katero se izločata blato ali urin, kadar naravna pot ni mogoča. Najpogosteje je posledica zdravljenja zahtevnih bolezni, med drugim raka, vnetnih črevesnih bolezni in drugih težkih zdravstvenih stanj. Lahko je začasna ali trajna, v nekaterih primerih pa človeku reši življenje.
Kirurg prof. dr. Mirko Omejc z Oddelka za abdominalno kirurgijo UKC Ljubljana poudarja, da je pri odločitvi za stomo treba upoštevati tako zdravstveno stanje kot dolgoročno kakovost življenja.
»Zaradi razvoja medicine, boljše diagnostike in napredka kirurških tehnik so danes vse pogostejše začasne stome. Ko je zdravljenje zaključeno in se rana zaceli, stomo odstranimo, bolnik pa lahko ponovno odvaja po naravni poti,« je pojasnil.
Pomembna je tudi priprava na življenje s stomo, ki se lahko začne že pred operacijo. Enterostomalna terapevtka Tadeja Krišelj z UKC Ljubljana paciente uči oskrbe stome in čim bolj samostojnega življenja.
»V idealnih pogojih se bolnik z enterostomalno terapevtko sreča že pred operacijo. Takšna priprava je zelo pomembna, saj so posamezniki pred operacijo bolj dovzetni za informacije, hkrati pa tudi po operaciji lažje sprejmejo situacijo,« pravi Krišljeva. Pri urgentnih operacijah takšna priprava pogosto ni mogoča, zato je prilagajanje po posegu lahko težje.
Največji izzivi se lahko začnejo doma
Po odpustu se poleg ustreznih pripomočkov pokaže predvsem pomen podpore. Na mednarodni okrogli mizi so ugotovili, da je klinična obravnava oseb s stomo v Sloveniji dobro urejena, več možnosti za izboljšave pa vidijo pri podpori po odpustu in vključevanju ljudi nazaj v vsakdanje življenje.
Poseben izziv predstavljajo starejši in drugi, ki zaradi bolezni, slabšega vida ali zmanjšane mobilnosti sami ne morejo več skrbeti za stomo. Konec leta 2025 je pripomočke za stomo v Sloveniji uporabljalo 4236 ljudi, med njimi 3084 oziroma skoraj 73 odstotkov starejših od 65 let.
»K učenju življenja s stomo povabimo tudi svojce pacientov, saj je pomembno, da se posamezniki iz bolnišnice vrnejo v okolje, kjer imajo podporo. Če pacient svojcev nima, mu pomoč nudi patronažna medicinska sestra, vendar ob njem ni ves čas,« opozarja Krišljeva. Kot dodaja, stiska pogosto pride zvečer ali ob koncih tedna, zato je pomoč svojcev takrat še posebno pomembna.
Človeka ne določa stoma
Kako pomembna je podpora, najbolje vedo ljudje z lastno izkušnjo. Zoran Terglav, predsednik ILCO Ljubljana in oseba s stomo, se je po operaciji soočil s strahovi in vprašanjem, kako bo videti njegovo življenje. Danes se ukvarja s športom, potuje in živi aktivno.
»Ljudi preseneti, ko jim povem, da živim s stomo, saj je na prvi pogled niti ne opazijo. Stoma ni nekaj, kar bi moralo človeka omejevati ali opredeljevati,« pravi Terglav. Po njegovih besedah je pomembno predvsem sprejeti dejstvo, da je stoma človeku rešila življenje, nato pa poiskati način, kako življenje nadaljevati.
Posebne potrebe imajo tudi mladi. Dve mladi stomistki sta ustanovili facebook stran Mladi stomisti in zaprto skupino za osebe s stomo med 18. in 35. letom. Namenjena je izmenjavi izkušenj in pogovorom o vprašanjih, kot so sprejemanje telesa, partnerstvo, študij, zaposlitev in samostojnost.
Omejc ob tem opozarja, da narašča število mladih bolnikov z rakom debelega črevesa, zato je povezovanje mladih, ki živijo s stomo, še posebno pomembno.
Podporo potrebujejo tudi otroci in njihove družine. Invalidsko društvo Kengurujček Slovenija povezuje otroke in mladostnike s stomo ter njihove starše. Predsednica društva Danica Kopač Maletič ima osebno izkušnjo – njen sin živi s stomo že več kot 30 let, od drugega dneva svojega življenja. »Sin mi še danes večkrat reče, da se starši in okolica glede stome preveč obremenjujemo – on s tem živi in to je zanj popolnoma normalno,« pravi Kopač Maletič in starše spodbuja, naj v stiski ne ostanejo sami.
Po 30 letih ostaja najpomembnejša podpora
V treh desetletjih se je veliko spremenilo, vendar potreba po informacijah, podpori in povezovanju ostaja. ILCO Ljubljana je postal prostor, kjer si ljudje s stomo izmenjujejo izkušnje in pomagajo tistim, ki se šele prilagajajo novemu načinu življenja.
»V našem društvu se veliko dogaja. Lani smo imeli več kot sto dogodkov, vendar nam največ pomenijo prostovoljci, saj prav oseba s stomo najbolje pomaga nekomu, ki se je začel prilagajati novemu načinu življenja,« poudarja Terglav.
Jubilejno srečanje v Ljubljani tako ni le pogled nazaj na 30 let delovanja, temveč tudi opozorilo, da se življenje s stomo ne konča z operacijo. Takrat se šele začne – in pri tem lahko pomembno razliko naredijo pravočasne informacije, strokovna pomoč, svojci in ljudje z lastno izkušnjo.
