Debelost ni lenoba, gre za kronično bolezen
Debelost ni le posledica prehrane in pomanjkanja gibanja, temveč kronična bolezen, na katero vplivajo številni dejavniki.
Strokovni nasveti, navade za vitalnost in uravnotežen vsakdan.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
»Manj jejte in več se gibajte.« To je verjetno najpogostejši nasvet, ki ga slišijo ljudje s čezmerno telesno težo. Čeprav sta uravnotežena prehrana in redna telesna dejavnost pomembni, pa debelosti ni mogoče pojasniti zgolj s pomanjkanjem discipline ali prevelikim vnosom kalorij.
Na njen razvoj vplivajo genetika, presnova, hormoni, duševno zdravje, spalne navade, življenjsko okolje, socialne razmere in nekatera zdravila. Telesno težo uravnavajo tudi zapleteni mehanizmi v možganih, prebavilih in maščobnem tkivu, zato je hujšanje za nekatere ljudi bistveno zahtevnejše, kot se zdi okolici.
Problem, ki zadeva tudi Slovenijo
Čezmerna telesna teža in debelost sta pomemben javnozdravstveni izziv tudi pri nas. Težava ni zgolj estetska, saj lahko dolgotrajno čezmerno kopičenje maščobnega tkiva vpliva na delovanje skoraj vseh organskih sistemov.
Debelost je povezana z večjim tveganjem za razvoj sladkorne bolezni tipa 2, povišanega krvnega tlaka, motenj maščob v krvi ter bolezni srca in ožilja. Pogosteje se pojavljajo tudi zamaščenost jeter, spalna apneja, hormonske in prebavne težave ter bolečine v sklepih in hrbtenici.
Povečano je lahko tudi tveganje za nekatere vrste raka. Pri tem ne smemo prezreti duševnih posledic, saj lahko nenehno obsojanje, neuspešni poskusi hujšanja in nezadovoljstvo s telesom prispevajo k tesnobi, depresivnim občutkom, socialnemu umikanju in slabši samopodobi.
Stigma ljudi odvrača od zdravnika
Ljudje z debelostjo se pogosto srečujejo s pripombami glede videza, posmehovanjem in predsodki, da so leni, nedisciplinirani ali da se preprosto ne želijo spremeniti. Takšno obsojanje ne pripomore k hujšanju, temveč lahko težavo še poglobi.
Oseba, ki se počuti ponižano ali nerazumljeno, se lahko začne izogibati zdravstvenim pregledom, telovadnicam in drugim položajem, v katerih pričakuje neprijetne pripombe. Posledično se lahko spremljajoče bolezni odkrijejo pozneje, ko so težave že izrazitejše.
Tudi pogovor v zdravstveni ambulanti bi moral biti spoštljiv in usmerjen v zdravje, ne zgolj v številko na tehtnici. Pomembni so prehranske navade, telesna pripravljenost, laboratorijski izvidi, obseg pasu, duševno počutje, kakovost spanja in morebitne spremljajoče bolezni.
Zakaj se kilogrami pogosto vrnejo?
Ko človek shujša, se telo na izgubo teže pogosto odzove s povečanim občutkom lakote in manjšo porabo energije. Organizem si namreč prizadeva povrniti prejšnjo telesno maso. Prav zato se številnim ljudem kilogrami po uspešnem hujšanju postopoma vrnejo, čeprav se trudijo in upoštevajo priporočila.
Povrnitev teže torej ni nujno dokaz neuspeha. Lahko je posledica bioloških prilagoditev, zaradi katerih je dolgoročno ohranjanje nižje telesne mase zelo zahtevno.
Zdravljenje mora biti prilagojeno posamezniku
Osnova obravnave še vedno ostajajo postopne spremembe prehrane, več gibanja, urejen spanec in podpora pri spreminjanju navad. Toda pri nekaterih ljudeh samo sprememba življenjskega sloga ni dovolj.
Zdravnik lahko glede na zdravstveno stanje predlaga sodelovanje z dietetikom, psihologom, fizioterapevtom ali drugimi strokovnjaki. Pri določenih bolnikih pridejo v poštev tudi zdravila za zdravljenje debelosti, pri težjih oblikah pa bariatrična operacija. Nobena možnost ni hitra rešitev, temveč del dolgoročnega načrta.
Kdor je že večkrat poskušal shujšati, vendar se je teža vedno znova vrnila, zato ne potrebuje še ene obsodbe ali čudežne diete. Potrebuje strokovno oceno, realen načrt in podporo, ki upošteva, da je debelost bolezen – ne osebni neuspeh.
