Shutterstock

Pljučna hipertenzija je resno kronično bolezensko stanje, pri katerem je krvni tlak v pljučnih arterijah povišan. Čeprav gre za redkejšo bolezen, lahko njene posledice močno vplivajo na kakovost življenja, v napredovalih primerih pa celo ogrozijo življenje.

Kaj je pljučna hipertenzija?

O pljučni hipertenziji (PH) govorimo, ko je povprečni tlak v pljučni arteriji enak ali višji od 25 mmHg v mirovanju (po novejših kriterijih že ≥ 20 mmHg). Do tega pride zaradi zoženja ali otrdelosti pljučnih arterij, kar oteži prehod krvi iz srca v pljuča. Posledično se poveča obremenitev desnega prekata srca, ki mora delovati močneje, da potisne kri skozi zožene žile.

Shutterstock

Vzroki za nastanek pljučne hipertenzije

Vzroki pljučne hipertenzije so raznoliki. Ločimo primarno (idiopatsko) obliko, pri kateri vzrok ni znan, in sekundarno pljučno hipertenzijo, ki je posledica drugih bolezni. Med najpogostejšimi dejavniki tveganja so:

• bolezni levega srca (npr. srčno popuščanje),
• pljučna obolenja, kot je KOPB,
• kronični krvni strdki v pljučih,
• bolezni vezivnega tkiva,
• HIV ali jetrna ciroza,
• dedne genetske mutacije.

V Sloveniji zdravniki posebno pozornost namenjajo bolnikom, ki imajo dejavnike tveganja in se že srečujejo z zmanjšano telesno zmogljivostjo.

Simptomi pljučne hipertenzije: Kako jo prepoznati?

Simptomi pljučne hipertenzije se pogosto razvijajo počasi, zato jih bolniki in zdravniki sprva pripisujejo drugim boleznim.

Najpogostejši znaki so:

• hitro nastopajoča zadihanost ob naporu,
• kronična utrujenost,
• omotica ali celo omedlevica,
• bolečina v prsih,
• otekanje nog in gležnjev,
• modrikasta obarvanost ustnic ali prstov (cianoza).

Ker so ti simptomi nespecifični, je za potrditev diagnoze potreben celovit diagnostični pristop.

Shutterstock

Diagnostika: Kako odkrijemo pljučno hipertenzijo?

Osnova diagnostike vključuje:

• ehokardiografijo, ki pokaže spremembe v delovanju srca,
• kateterizacijo desnega srca (zlati standard za merjenje pritiska),
• preiskave, kot so CT, MRI in rentgen, za oceno stanja pljuč,
• laboratorijske teste za iskanje vzroka (avtoimunske bolezni, okužbe ...).

Zgodnja diagnoza pomembno vpliva na prognozo bolezni.

Zdravljenje pljučne hipertenzije: Katere možnosti imajo bolniki?

Zdravljenje pljučne hipertenzije je odvisno od njenega vzroka in resnosti. Med sodobne terapevtske možnosti sodijo:

• zdravila, kot so zaviralci endotelin receptorjev (bosentan), zaviralci fosfodiesteraze-5 (sildenafil), prostaciklinski agonisti (iloprost),
• antikoagulanti, če obstaja tveganje za krvne strdke,
• dodajanje kisika, če je raven kisika v krvi nizka,
• diuretiki, ki pomagajo odstraniti odvečno tekočino iz telesa,
• balonska angioplastika ali v skrajnem primeru presaditev pljuč.

Zdravljenje mora biti individualizirano, pogosto pa ga vodi multidisciplinarni tim strokovnjakov – kardiologov, pnevmologov in internistov.

Življenje s pljučno hipertenzijo

Bolniki morajo prilagoditi življenjski slog:

• izogibati se morajo večjim naporom, ki povzročijo hudo zasoplost,
• priporočena je zmerna vadba, npr. hoja ali plavanje,
• potrebno je cepljenje proti gripi in pnevmokokom, saj so okužbe pri teh bolnikih lahko zelo nevarne,
• pomembna je tudi uravnotežena prehrana z omejitvijo vnosa soli.

Podporne skupine in psihosocialna podpora močno izboljšajo kakovost življenja.

Napredek v raziskavah in prihodnost zdravljenja

V zadnjih letih se razvijajo nove metode zdravljenja, vključno z genskimi terapijami in ciljnimi zdravili, ki vplivajo na molekularne poti bolezni. Klinične raziskave ponujajo upanje, da bo prihodnost za bolnike s pljučno hipertenzijo še svetlejša.

Pljučna hipertenzija je zahtevna, a obvladljiva bolezen. Ključ do uspešnega zdravljenja je pravočasna diagnoza, strokovno vodena terapija in aktivno sodelovanje bolnika. Z večjim zavedanjem o bolezni in dostopom do naprednega zdravljenja lahko bolniki živijo bolj kakovostno in dlje.