Profimedia

Listerioza je bolezen, ki jo povzroča bakterija Listeria monocytogenes. Pogosto niti ne vemo, da smo bili izpostavljeni, ker bakterija hrani ne spremeni okusa, vonja ali oblike. Lahko pa močno ogrozi zdravje — še zlasti nosečnic, starejših ljudi in tistih z oslabljenim imunskim sistemom.

Kako in kje se lahko okužimo?

Do okužbe pride najpogosteje, ko zaužijemo hrano, ki je bila okužena z listerijo. To so:

• nepasterizirano mleko ali mlečni izdelki, predvsem mehki siri
• hladni mesni izdelki, namazi, delikatesa
• sveža zelenjava ali sadje, če niso dobro oprani
• pripravljene jedi, ki niso dovolj segrete
• dimljeno meso ali ribe, če obdelava ni bila ustrezna

Bakterija Listeria monocytogenes je zelo odporna: lahko preživi tudi pri nizkih temperaturah (hladilnik ali zamrzovalnik) in se razmnožuje v živilih, ki so nepravilno pripravljena ali shranjena. To pomeni, da hrana, ki jo dolgo hranimo, četudi je v hladilniku, postane dodatno tvegana.

revija Jana

Kdo je bolj ogrožen?

Če ste sicer zdravi, obstaja velika verjetnost, da boste okužbo prestali z blagimi simptomi ali celo brez njih. A posebej previdni naj bodo:

• nosečnice, ker se bakterija lahko prenese na plod
• novorojenčki
• starejši ljudje (65 let in več)
• ljudje z oslabljenim imunskim sistemom (zaradi bolezni ali zdravil)

Pri ranljivih osebah se okužba lahko razširi in povzroči hude zaplete — vnetje možganskih ovojnic, zastrupitev krvi, poškodbe notranjih organov. V hujših primerih je lahko smrtnost zelo visoka — tudi do 50 %, navaja Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ). Pri nosečnicah je situacija še posebej zahrbtna: pogosto imajo le blage simptome, a okužba lahko vodi v splav, mrtvorojenost ali težave novorojenčka, še opozarjajo.

Bolezni

Kaj je botulizem, nevarna bolezen, ki je terjala smrtne žrtve v Italiji?

Kateri so simptomi?

Inkubacijska doba (čas od okužbe do pojava prvih simptomov) je lahko precej dolga — od nekaj dni do več tednov, v redkih primerih celo do 70 dni. Zaradi tega ljudje pogosto ne povežejo simptoma z določenim zaužitim živilom.

Simptomi listerioze so raznoliki. V začetku so pogosto podobni gripi:

• vročina, mrzlica
• bolečine v mišicah
• slabost, bruhanje
• driska
• glavobol

Če bolezen napreduje, se lahko pojavijo:

• zmedenost, motnje v zavesti
• težave z ravnotežjem
• tog vrat, krči
• v hujših primerih: meningitis, zastrupitev krvi

Pri novorojenčkih se simptomi lahko kažejo kot: šibkost, otepavanje dojenja, težave z dihanjem, nenavadno jokanje, počasna rast.

Profimedia

Kako se zazna in zdravi?

Če zdravnik sumi na listeriozo, se naredijo laboratorijske preiskave — vzorci krvi ali drugih telesnih tekočin. Zdravljenje običajno vključuje antibiotike, ki učinkujejo proti listeriji. Pri hujših oblikah je nujna bolnišnična oskrba. Pri zdravih ljudeh z blagimi simptomi je včasih dovolj podpora telesu — počitek, hidracija. Vendar pa, če spadate med ogrožene skupine, je bolje ukrepati dovolj zgodaj.

Kako se zavarujemo pred bakterijo?

Zavedanje in upoštevanje osnovnih pravil varne hrane lahko močno zmanjša tveganje:

Pravilno shranjevanje hrane

Hladilnik naj bo pod 4 °C, hrano hranite v tesno zaprtih posodah in porabite pred iztekom roka uporabe.

Prehrana

Kako preprečimo zastrupitve s hrano

Toplotna obdelava

Segrejte hrano na ustrezno visoke temperature (vsaj 70–75 °C ali več) — to uniči bakterije.

Higiena v kuhinji

Umivajte roke pred in po rokovanju s hrano, redno čistite kuhinjske površine in orodja, preprečite navzkrižno kontaminacijo (npr. surovo meso ločeno od zelenjave).

Profimedia

Izogibanje bolj tveganim živilom (še posebej, če spadate med ogrožene skupine)

• Nepasterizirani mlečni izdelki (npr. surovo mleko, mehki siri)
• Hladni rezani mesni izdelki in hladne salate
• Neoprane surove zelenjave/sadja
• Predpripravljene jedi, ki niso bile dovolj segrete

Okužbe zaradi živil

Ali šilce žganja res pomaga proti zastrupitvi s hrano?

Pozornost na odpoklice živil

Če proizvajalec ali zdravstvene institucije opozorijo na morebitno kontaminacijo izdelka, ga ne uživajte — vrnite ga ali zavrzite.

Najpomembneje pa je: bodite pozorni na to, kaj jeste, kako pripravljate hrano in kako jo shranjujete. Če opazite simptome, ki trajajo dlje časa ali so hujši (vročina, zmedenost, tog vrat, motnje ravnotežja), čim prej poiščite zdravniško pomoč. Pravočasna diagnostika in zdravljenje lahko preprečita resne zaplete.

Profimedia