Profimedia

Zastrupitev s hrano je bolezensko stanje, ki nastane zaradi uživanja hrane ali pijače, okužene z bakterijami, virusi, paraziti ali toksini. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) vsako leto zaradi okužb, povezanih s hrano, zboli približno 600 milijonov ljudi.

Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) opozarja, da so zastrupitve pogostejše poleti in na potovanjih v kraje z nižjimi higienskimi standardi. Slovenci se večinoma okužijo v tujini, natančne statistike pa ni. V Sloveniji so zastrupitve s hrano na splošno relativno redke zaradi strogih higienskih standardov in nadzora nad živili. Po ocenah, ki temeljijo na evropskih statistikah, naj bi letno zbolelo nekaj tisoč ljudi, kar je skladno z evropskim povprečjem, torej približno 1 od 10 ljudi.

Pitje tekočin

Vse pijače, ki nas dehidrirajo, in katere so boljše alternative

Vzroki in najpogostejši krivci

Zastrupitev s hrano najpogosteje povzročijo bakterije, kot so Salmonella, Escherichia coli, Campylobacter in Staphylococcus aureus. Virusni povzročitelji, kot so norovirusi, in paraziti, kot je Giardia lamblia, so prav tako pogosti.

Pexels

Hrana se okuži zaradi nepravilnega shranjevanja, nezadostne toplotne obdelave ali slabe higiene pri pripravi. Živila, kot so surovo meso,  jajca, nepasterizirano mleko in neoprani sadeži in zelenjava, so najpogostejša tarča kontaminacije.

Poletne visoke temperature še pospešujejo razmnoževanje mikroorganizmov, tveganje pa se poveča na potovanjih v države z nižjimi higienskimi standardi, kot so nekateri deli Azije, Afrike ali Latinske Amerike. Okužbe so pogostejše zaradi uživanja lokalne hrane in vode iz pipe. Včasih zadostuje že, da si s to le operete zobe.

Profimedia

Za koga je zastrupitev s hrano najbolj nevarna

Zastrupitve s hrano lahko prizadenejo vse, a so bolj dovzetni otroci, starejši, nosečnice in osebe z oslabljenim imunskim sistemom. NIJZ poudarja, da so otroci zaradi dehidracije še posebej ranljivi. 

Simptomi zastrupitve in kdaj se pojavijo

Simptomi se običajno pojavijo nekaj ur do nekaj dni po zaužitju okužene hrane. Blažji znaki vključujejo slabost, bruhanje, drisko, trebušne krče in blago vročino. Hujši primeri prinašajo krvavo drisko, močno dehidracijo, zamegljen vid ali celo izgubo zavesti, zlasti pri okužbah, kot je botulizem. Hudi zapleti so redki in seveda zahtevajo takojšnjo zdravniško pomoč.

Profimedia

Zdravljenje in prva pomoč

Večina blagih zastrupitev mine sama v 1–3 dneh. Ključno je nadomeščanje tekočin in elektrolitov z rehidracijskimi napitki. Aktivno oglje lahko prav tako pomaga vezati toksine, v hujših primerih pa zdravnik predpiše antibiotike. Počitek in lahka prehrana, kot so banane ali prepečenec, pospešita okrevanje. Na potovanjih imejmo vedno s seboj temeljna zdravila za prvo pomoč pri morebitni zastrupitvi.

Rešitev iz narave

Pet dostopnih rastlin proti diareji: Od borovnice do šipka

Prebavne težave

Kaj jesti in piti, ko si želimo pregnati slabost

Preprečevanje je ključ do varnosti

Preventiva vključuje redno umivanje rok, pravilno shranjevanje hrane in temeljito kuhanje mesa (nad 65 °C). Na potovanjih se izogibajte vodi iz pipe, ledu v pijačah in neolupljeni zelenjavi. WHO priporoča zlato pravilo: »Skuhaj, olupi ali pusti.« Pred potovanjem lahko črevesno floro okrepijo tudi probiotiki.

Pogost popotniški nasvet pravi, da pitje žgane pijače na tešče prepreči zastrupitev s hrano. To je mit. Alkohol ne uniči bakterij ali toksinov v prebavilih in lahko celo poveča dehidracijo, kar poslabša stanje. NIJZ opozarja, da sta edina zares učinkovita gradnika preventive higiena in skrbna izbira hrane.

Profimedia

Kdaj k zdravniku

Zastrupitev s hrano je neprijetna, a večinoma prehodna nadloga. Z osnovnimi preventivnimi ukrepi, kot so higiena, pravilna priprava hrane in posebna previdnost na potovanjih, se ji lahko izognete. Kadar simptomi vztrajajo več kot tri dni ali se poslabšajo, poiščite zdravniško pomoč.