Raste skoraj povsod, a skriva moč, o kateri se ne govori dovolj
Med več kot stotimi vrstami pelina je pravi pelin tisti, ki v zeliščarstvu velja za posebej grenkega in učinkovitega.
V času, ko se vse več ljudi vrača k naravnim rešitvam in zeliščem, pelin znova pridobiva pozornost, predvsem kot del domače lekarne in naravne podpore telesu.
Pravi pelin (Artemisia absinthium) je zdravilna trajnica iz družine nebinovk, ki raste po suhih in sončnih zapuščenih zemljiščih ter vrtovih po Sloveniji. Zraste do 60–120 cm in je nižji od sorodnega navadnega pelina, ki doseže do 250 cm. Njegovi pahljačasti, srebrno-sivkasti listi so spodaj dolgopecljati, dva- do trikrat pernato deljeni, zgoraj pa manj razdeljeni in brez pecljev. Rumeni cvetovi se pojavijo zgodaj spomladi.
V čem se razlikuje od drugih vrst pelina
Rod Artemisia obsega več sto vrst, med drugim navadni pelin (Artemisia vulgaris) in sladki pelin (Artemisia annua), ki sta prav tako zdravilna. Pravi pelin se odlikuje po izrazito grenkem okusu zaradi grenčin, kot je absintin, in vsebuje tujon, kar ga loči od slajšega sladkega pelina ali manj grenkega navadnega pelina.
Zaradi visoke vsebnosti tujona je pravi pelin glavna sestavina pelinkovca in absinta, čeprav slednji vsebuje več pelina in alkohola (do 74 odstotkov) kot pelinkovec (30–40 odstotkov). Pri tujonu je sicer nujno primerno odmerjanje, saj gre v osnovi za nevrotoksično snov, ki v prevelikih količinah povzroča omotico, krče in halucinacije.
Zdravilne lastnosti pravega pelina
Pravi pelin je v ljudskem zdravilstvu cenjen od nekdaj. Grenčine v njem spodbujajo apetit, povečujejo izločanje želodčnih sokov in lajšajo prebavne težave, kot so napenjanje, krči, zgaga in slaba prebava. Deluje kot antiseptik ter blaži bolečine in krče. Pomaga urejati menstrualne cikluse, predvsem kar zadeva sprožanje menstruacije, ki zamuja. Zunanje se uporablja za celjenje ran, kožnih razjed in pikov žuželk. V majhnih odmerkih lahko izboljša spanec in odganja izčrpanost ter na splošno deluje spodbudno.
Uporaba pelina
V času, ko se vse več ljudi vrača k naravnim rešitvam, pelin ponovno prihaja v ospredje kot ena izmed tistih rastlin, ki jih poznamo že dolgo, a jih pogosto premalo cenimo. Njegove grenčine spodbujajo prebavo in izločanje prebavnih sokov, zato se tradicionalno uporablja pri težavah z želodcem, napenjanju in počasni prebavi.
Poleg tega se pelin omenja tudi kot rastlina, ki lahko vpliva na splošno vitalnost telesa. Prav zaradi tega ga nekateri povezujejo tudi z večjo energijo in celo z rahlim vplivom na libido, čeprav je pri tem pomembno poudariti, da gre bolj za podporni učinek kot za neposredno rešitev.
Kljub številnim pozitivnim lastnostim pa pelin ni za vsakogar. Vsebuje namreč tujon, snov, ki lahko ob pretirani uporabi vpliva na živčni sistem. Zato se priporoča zmernost in krajša uporaba, še posebej pa se pelin odsvetuje nosečnicam in doječim materam. Tako kot pri vseh zeliščih velja – manj je več, ključ pa je v premišljeni uporabi.
Nekoč zavetnik umetnikov
V 19. stoletju je absint, narejen iz pravega pelina, veljal za afrodiziak, ki naj bi povečeval libido in ustvarjalnost, zato so ga uživali umetniki, kot sta Vincent van Gogh in Oscar Wilde. V določenem obdobju je bil absint zaradi nevarnih stranskih učinkov prepovedan, kar danes pripisujejo takratni slabši kakovosti pijače, ki je vsebovala preveč tujona in alkohola.
Previdnost pri uporabi pravega pelina
Določena previdnost pri uporabi pravega pelina še vedno ni odveč. Kar zadeva pelinov čaj (1 čajna žlička na skodelico vrele vode, stoji naj 10 minut), ga lahko popijemo do 2 skodelici dnevno. Denimo pri pomanjkanju apetita 30 minut pred obrokom, pri prebavnih težavah pa po obroku.
Uporaba naj ne presega 2 tednov, sledi naj vsaj mesečni premor, da preprečimo morebitno toksično delovanje tujona. Nosečnice, doječe matere, otroci, mlajši od 18 let, in osebe z razjedami želodca, žolčnimi kamni ali obolenji jeter naj se pelinu izogibajo. Prav tako ni priporočljiv za tiste, ki jemljejo antiepileptike ali zdravila za želodčne težave, saj lahko tujon zmanjša njihovo učinkovitost. Pred uporabo se posvetujte z zdravnikom ali farmacevtom.