arhiv

##IMAGE-3289390##

V dvomesečni akciji znižanja cene odvzema krvi za infekciozno anemijo kopitarjev oz. kužno malokrvnost konj (IAK), ki se je iztekla konec septembra, je bilo testiranih 840 konj. Od začetka leta pa do 5. oktobra je bilo pregledanih 7972 konj. Od tega jih je bilo 28 pozitivnih, so za STA povedali na Vursu.

Serološko pozitivni konji so bili na območju Vipave (12 primerov), Velikih Lašč (dva) ter po en primer na območju Ivančne Gorice, Krškega, Sevnice, Trebnjega, Mokronoga, Kostanjevice na Krki, Loške Doline, Šmarjeških Toplic, Cerkljah na Gorenjskem, Kranju, Bohinju, Ormož, Ljubljani in Vodicah, so navedli na Veterinarski upravi RS (Vurs).

Kljub temu, da je bilo 28 kopitarjev serološko pozitivnih, je bila bolezen potrjena le pri dveh konjih. Kot je za STA pojasnila Vesna Kos Kadunc z Veterinarske fakultete Univerze v Ljubljani, ni stoodstotne možnosti, da se pri serološko pozitivnem konju bolezen razvije.

Bolezenski znaki se lahko razvijejo po pretečeni inkubaciji po enem do treh tednih, včasih tudi po treh mesecih ali kasneje. Lahko se bolezenski znaki ne razvijejo nikoli, je pojasnila.

Dodala je, da se bolezen prenaša mehansko z ustnim aparatom pikajočih insektov iz rodu Stomoxys (konjske muhe), lahko tudi z inficiranimi iglami in preko maternice kobile na žrebeta. V inficiranih konjih IAK virus persistira v belih krvnih telescih.

Konji z inaparentno infekcijo redkeje prenašajo bolezen kot konji s kroničnimi znaki bolezni. Ko insekt piči asimptomatskega konja, je možnost, da bo prenesel bolezen, zelo majhna (vsak šestmilijonti insekt postane prenašalec), je še pojasnila Kos Kadunčeva.

V Sloveniji je treba vse pozitivne kopitarje izločiti v zakol ali evtanazirati, so poudarili na Vursu. V preteklosti je sicer bila možnost, da je rejec konja, ki je imel virus, a ni zbolel, lahko obdržal pri življenju, dokler se bolezen ni razvila, vendar so se pogoji na zahtevo rejcev konj nato zaostrili.

Bolezen, ki ni nevarna za človeka, je uradno potrjena, če so podani klinični znaki in so izvidi diagnostičnih preiskav pozitivni. IAK sodi med obvezno prijavljive bolezni. Rejci živali morajo biti pozorni na pojav kliničnih znakov bolezni ter dosledno izvajati ukrepe biološke varnosti.

V skladu s pravilnikom o ukrepih za ugotavljanje, preprečevanje širjenja in zatiranje IAK morajo biti vsi kopitarji, ki se odpremljajo na trge, sejme, razstave, tekmovanja ali druga zbiranja živali ter ob spremembi lastništva, enkrat na leto serološko pregledani na IAK. Pregled za kopitarje, ki se odpremljajo v zakol ali se ne premikajo z gospodarstva, ni obvezen.

V Sloveniji se bolezen pojavlja občasno, povprečno en do dva primera letno. Povečano število primerov okužbe v letošnjem letu na Vursu pripisujejo tudi večji pozornosti rejcev, ki je opazna po izbruhu bolezni na gospodarstvu v Vipavi.