Zakaj je eko hrana tako draga, če jo plačujemo tudi z davki?
Kmetje prejemajo subvencije, ekološka pridelava raste, a cene v trgovinah ostajajo visoke. Zakaj eko hrana kljub javnemu denarju ni cenejša? Bo kdaj drugače?
Čeprav se ekološko kmetovanje v Sloveniji dolgoročno krepi, zadnji podatki kažejo na zanimiv paradoks: število certificiranih ekoloških kmetij raste, število kmetij v postopku preusmeritve pa se zmanjšuje. To kaže, da se za ekološko pridelavo odloča manj novih kmetov, hkrati pa tisti, ki so se zanjo že odločili, v sistemu večinoma ostajajo.
Skoraj 4.000 kmetij v sistemu ekološke kontrole
V letu 2024 je bilo v sistem kontrole ekološkega kmetovanja vključenih 3.968 kmetijskih gospodarstev, kar je 3 odstotke več kot leto prej. Od tega je imelo 3.455 kmetij že pridobljen ekološki certifikat, kar pomeni povečanje za 106 kmetij, medtem ko se je število kmetij v postopku preusmeritve zmanjšalo na 513.
Kmetije v sistemu so skupaj obdelovale približno 56.800 hektarjev kmetijskih zemljišč, od tega 48.300 hektarjev certificiranih ekoloških površin. Obe površini sta se v primerjavi z letom 2023 povečali za štiri odstotke. V zadnjih dvajsetih letih se je skupna površina v sistemu ekološkega nadzora povečala za skoraj dvainpolkrat, kar potrjuje dolgoročni trend rasti, kažejo podatki Statističnega urada RS (SURS).
Ob tem struktura zemljišč ostaja značilna za Slovenijo: 78 odstotkov predstavljajo trajna travinja, sledijo njive (15 odstotkov) in trajni nasadi (7 odstotkov).
Zakaj se manj kmetov odloča za preusmeritev?
Glavne ovire ostajajo nespremenjene. Postopek preusmeritve traja dve leti za poljščine in tri leta za trajne nasade, v tem času pa kmetje že nosijo višje stroške, pridelkov pa še ne morejo prodajati kot ekoloških. Pravila glede gnojenja in varstva rastlin so strožja, potrebnega je več znanja, več ročnega dela in več administracije.
Glavna ovira so predvsem pomanjkanje znanja in strah pred povečano administracijo, pravijo na MKGP.
"Subvencije so javna podpora slovenskim pridelovalcem, financirana iz proračuna države in EU. Za transparentnost ravnanja z davkoplačevalskimi sredstvi morajo prejemniki subvencij izpolnjevati določene obveznosti, kot so oddaja zahtevkov, predložitev dokazil in evidenc ipd. S tem vsi skupaj zagotavljamo, da so sredstva porabljena transparentno in odgovorno," glede tarnanja, da je pri preusmeritvi v ekološko kmetijstvo več birokracije, pojasnjujejo na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP).
Kmetje sicer pogosto izpostavljajo tudi strah pred neznanim, pomanjkanje delovne sile, omejen dostop do kmetijskih zemljišč ter predvsem slabo razvite tržne poti. Država sicer v prvih letih preusmeritve zagotavlja višja plačila na hektar, a se ta po zaključku preusmeritve znižajo, kar pri nekaterih kmetih vzbuja dvom o dolgoročni ekonomski vzdržnosti.
Po navedbah MKGP država spodbuja prehod prek plačil za preusmeritev v okviru SN 2023-2027 (IRP19), naložbenih podpor, prenosa znanja, svetovanja in izobraževanj ter promocije. MKGP v zadnjih dveh letih daje predvsem večji poudarek prenosu znanja preko javne službe za kmetijsko svetovalne službe ter preko SN 2023-2027, kjer MKGP daje številne ukrepe za razvoj ekološkega kmetovanja.
Več mesa, manj mleka in velik upad v akvakulturi
Podatki o živinoreji kažejo precej mešano sliko. Na certificiranih ekoloških kmetijah so lani redili 40.756 glav goveda, kar je 3 odstotke več kot leto prej. Povečalo se je tudi število ovc (na približno 33.400), medtem ko se je število koz zmanjšalo za 10 odstotkov, na okoli 6.400.
Najbolj izrazit je bil upad reje prašičev, kar za 31 odstotkov – na 1.884 živali. Število rejne perutnine je ostalo približno enako (63.538 živali). Posebej izstopa tudi zelo velik upad pridelave morskih organizmov, saj se je pridelava školjk zmanjšala kar za 93 odstotkov, na zgolj 36 ton. Kljub temu je bila skupna količina mesa iz ekološke reje za tretjino večja kot leto prej in je znašala 714 ton. Najbolj se je povečala prireja govejega mesa (626 ton, +36 odstotkov) in svinjskega mesa (58 ton, +45 odstotkov). Pri perutnini, ovcah in kozah pa je bil zabeležen upad, še kažejo podatki, ki jih je predstavil Surs.
Ob tem na MKGP pojasnjujejo, da intenzivni prašičjerejci v Sloveniji res niso vključeni v ekološko kmetijstvo. "MKGP bi si želelo, da bi ti kmetje ukrepe, ki jih že uporabljajo, nadgradili in s tem prispevali k dvigu kakovosti slovenskega prašičjega mesa. Rejci koz so za Slovenijo pomembni predvsem z vidika ohranjanja avtohtonih pasem, poleg tega je trg kozjega mleka v Sloveniji nišen in zato zelo pomemben".
Na podlagi pravilnika o spremembah in dopolnitvah pravilnika o določitvi območij za gojenje morskih organizmov je MKGP pred dnevi školjkarjem zagotovilo vodna dovoljenja, ki omogočajo nadaljevanje izvajanja dejavnosti marikulture tudi v prihodnje na novih območij v slovenskem morju, so še dodali.
Povsem drugačna slika se kaže pri mleku. Na ekoloških kmetijah so lani namolzli 17 odstotkov manj mleka, skupno okoli 8.840 ton. Upad je bil zaznan pri vseh vrstah molznih živali, največ pri kravjem mleku, ki sicer predstavlja kar 97 odstotkov vse pridelave.
Razlog za "upad" je po navedbah MKGP usmeritev kmetij v predelavo mlečnih proizvodov, kot so siri, jogurti itd., kjer se je predelava povečala.
Ekološke hrane še vedno malo na policah
Kljub rasti pridelave delež ekoloških živil v skupni prodaji hrane in pijač v Sloveniji ostaja razmeroma nizek – 3 do 4 odstotke, kar je primerljivo z evropskim povprečjem. Povpraševanje raste hitreje kot domača ponudba, zato se velik del ekoloških izdelkov še vedno uvaža, predvsem iz Avstrije, Nemčije, Italije in Španije.
Zakonodaja sicer zahteva, da javni zavodi v prehrani zagotovijo najmanj 15 odstotkov ekoloških živil, a je ta delež v praksi pogosto nižji. Razlogi so omejena ponudba, logistične težave in nepovezanost ekoloških kmetov, kar država skuša nasloviti s posebnimi intervencijami za povezovanje v zadruge, skupine proizvajalcev in kolektivne naložbe.
Manj kemije na krožniku, več koristi za zdravje
Z večjo porabo ekoloških proizvodov potrošniki ne prispevajo le k bolj zdravi prehrani, temveč tudi k varovanju okolja. Ekološka živila so pridelana brez uporabe sintetičnih pesticidov, herbicidov in umetnih gnojil, prav tako so prepovedani gensko spremenjeni organizmi ter umetni konzervansi, barvila in ojačevalci okusa. Raziskave kažejo, da lahko ekološki pridelki vsebujejo več polifenolov, vitaminov in mineralov, kar pomeni višjo prehransko vrednost.
Hkrati pa tak način pridelave zmanjšuje obremenjevanje tal in vodnih virov, prispeva k ohranjanju biotske raznovrstnosti ter omejuje onesnaževanje okolja s fitofarmacevtskimi sredstvi. Z izbiro ekološke hrane tako potrošniki posredno podpirajo trajnostno kmetijstvo in dolgoročno varovanje naravnih virov, , zatrjujejo na MKGP.
Od tal do opraševalcev: Kako ekološko kmetovanje krepi naravne sisteme
Po navedbah MKGP ekološko kmetovanje pozitivno vpliva na okolje z ohranjanjem ali povečanjem biodiverzitete, varuje vodne vire, zmanjšuje onesnaževanje, povečuje kakovost tal itd. Prav tako poveča biotsko raznovrstnost za 30–50 odstotkov v primerjavi s konvencionalnim, kar potrjuje več evropskih študij.
Prav tako vpliva na večjo prisotnost opraševalcev na ekoloških kmetijah, manjšo kontaminacijo podtalnice z nitrati ter boljšo strukturo tal zaradi prepovedi intenzivnega gnojenja. Na območjih z ekološkim kmetovanjem se ohranjajo travniški habitati, kar pozitivno vpliva na populacije ptic in redkih rastlin.
Razlogi so po pojasnilih MKGP večja pestrost kolobarjenja, ohranjanje ekstenzivnih travnikov, uporaba naravnih metod zatiranja škodljivcev, več krajinskih elementov (živice, mejice). EU poročila navajajo, da ekološko kmetijstvo bistveno prispeva k ohranjanju habitatov opraševalcev in koristnih žuželk, kar povečuje stabilnost ekosistemov in odpornost na podnebne spremembe.
Ekološko ali konvencionalno: Zakaj so razlike v ceni na blagajni tako velike
Ekološka hrana je praviloma dražja od konvencionalne zaradi nižjih donosov (povprečno od 20 do 30 odstotkov manj kot pri konvencionalni pridelavi). Poleg tega ekološka pridelava zahteva več ročnega dela, saj so sintetična gnojila in pesticidi prepovedani, kar pomeni višje stroške dela in večjo občutljivost na škodljivce, bolezni ter vremenske vplive, pojasnjujejo na kmetijskem ministrstvu.
Kmetje imajo tudi dodatne stroške certifikacije, nadzora in administracije, ki jih subvencije le delno pokrijejo. Ker je večina ekoloških kmetij majhnih, proizvajajo manjše količine, kar zmanjšuje ekonomijo obsega in podraži tako pridelavo kot logistiko. Dražji so tudi ekološka semena, gnojila, krma ter predelava, saj morajo biti ekološki proizvodi v vseh fazah ločeni od konvencionalnih, so navedli.
Pri podporah intervencije IRP 19 ekološko kmetovanje kmetije dobijo po navedbah MKGP povračilo stroškov v višini 70 odstotkov podpore, izračunane po modelnem izračunu. Izračun se nanaša samo na stroške pridelave in ne vključuje stroškov, ki jih ima kmet s trženjem, predelavo, promocijo itd. Tudi te stroške pa mora kmet vključiti v prodajno ceno ekoloških proizvodov.
"Na trgu velja ekološka hrana za nišni, premium izdelek, zato imajo predelovalci in trgovci pogosto višje marže. Subvencije zmanjšajo razliko, ne pokrijejo pa višjih stroškov in tveganj, zato je ekološka hrana še vedno dražja," so pojasnili na MKGP.
Bodo cene ekološke hrane kdaj padle? Država razkriva načrte
Neposrednega zniževanja cen država ne načrtuje niti ga ne more, saj so cene odvisne od tržnih razmer. Slovenija je del enotnega trga EU, kjer velja prost pretok blaga. Vendar pa različni ukrepi spodbujajo lokalno prodajo (tržnice, kratke verige, spletne platforme) in večjo vključitev ekoloških živil v javne zavode, kar povečuje povpraševanje in stabilizira trg.
Nižanje stroškov se po navedbah MKGP deloma poskuša doseči tudi z višjimi spodbudami pri investicijskih intervencijah SN 2023-2027, kjer imajo ekološki kmetje zagotovljeno 75-odstotno sofinanciranja z namenom, da bi se jim čim prej povrnila investicija ter jim s tem omogočila rast in razvoj. Dolgoročno se pričakuje, da bo večja ponudba znižala cene.
Hkrati se bosta s tehnološkim razvojem in prenosom znanja ter večjim vključevanjem tržnih kmetij tudi na področju ekološkega kmetijstva krepila pridelava in donosnost, kar bo prispevalo k boljši ekonomski učinkovitosti in s tem nekoliko nižjim cenam predvsem slovenske ekološke hrane.
Država priznava: Brez razvoja trga ne bo preboja
V Strateškem načrtu SKP 2023–2027 je za ekološko kmetovanje namenjenih 92 milijonov evrov, dodatna sredstva pa so predvidena za ekološko čebelarjenje. Akcijski načrt za ekološko kmetovanje do leta 2027 vsebuje 70 ukrepov, od pridelave in predelave do promocije, javnih naročil in raziskav.
Na ministrstvu pa odkrito priznavajo, da je bila doslej podpora pretežno usmerjena v pridelavo, medtem ko so predelava, logistika, trženje in potrošnja ostali v ozadju. Prav to naj bi bil eden ključnih razlogov za trenutno stagnacijo pri novih preusmeritvah.
Pa je ekološka hrana res ekološka?
Država zagotavlja pristnost ekološke hrane preko sistema nadzora. Nadzor izvajajo kontrolne organizacije, ki jih imenuje Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR). Pooblaščene so štiri kontrolne organizacije, in sicer Inštitut za kontrolo in certifikacijo v kmetijstvu in gozdarstvu (Inštitut KON-CERT), Inštitut za kontrolo in certificiranje Univerze v Mariboru (IKC UM), Bureau Veritas d.o.o. in TÜV SÜD Sava d.o.o.
Nadzor nad delovanjem organizacij za kontrolo in certificiranje izvaja UVHVVR.
Te izvajajo redne in dodatne kontrole – vsaj enkrat letno pri vsakem kmetu ali predelovalcu, ki je vključen v kontrolo, pravijo na ministrstvu. Na podlagi kontrolnega pregleda izdajo ustrezen certifikat. Vse kontrolne organizacije delujejo na podlagi EU zakonodaje, nacionalnih uredb in pravilnikov.
Savinjska regija prednjači v ekološkem kmetovanju, med občinami na vrhu Koper
Analiza podatkov za leto 2024 razkriva zanimive geografske razlike v razvoju ekološkega kmetijstva v Sloveniji. Največji delež ekoloških površin je še vedno v Savinjski regiji, ki obsega 14,82 odstotka vseh površin v ekološkem kmetovanju. Tik za njo je Primorsko-notranjska regija z 14,15 odstotki, sledijo Jugovzhodna Slovenija (12,23 odstotka) in Goriška regija (11,24 odstotka).
Pomemben delež imajo tudi Osrednjeslovenska (10,77 odstotka) in Podravska regija (9,60 odstotka), na spodnjem delu lestvice pa so Gorenjska (5,83 odstotka), Koroška (5,30 odstotka), Posavska (4,98 odstotka), Pomurska (4,05 odstotka) in Obalno-kraška (4,82 odstotka). Najmanjši delež ekoloških površin ima Zasavska regija z zgolj 2,21 odstotka.
Če pogledamo število živali, vodi Savinjska regija s skoraj 21 odstotki vseh ekoloških živali v Sloveniji, sledita Podravska regija (18 odstotka) in Jugovzhodna Slovenija (9,94 odstotka). Najmanj živali je prav tako v Zasavski regiji, ki obsega le 2,04 odstotka ekoloških živali v državi.
Tudi po številu ekoloških kmetij izstopa Savinjska regija, ki ima 618 kmetij oziroma 15,58 odstotka vseh ekoloških kmetij v Sloveniji. Drugi največji delež imajo Podravska (12,15 odstotka), Goriška (11,04 odstotka) in Jugovzhodna Slovenija (9,38 odstotka). Med manjšimi deleži so Obalno-kraška (8,07 %), Primorsko-notranjska (7,71 odstotka) ter Gorenjska, Pomurska, Koroška in Posavska, medtem ko Zasavska ostaja najmanj zastopana s 92 kmetijami (2,32 odstotka).
Med občinami posebej izstopa Koper, ki ima kar 147 ekoloških kmetij. Sledi Šentjur z 82, Postojna s 73, Krško s 70 in Tolmin s 67 kmetijami.
Ti podatki jasno kažejo, da so ekološke površine, živinoreja in število kmetij v Sloveniji precej neenakomerno porazdeljeni, kar odpira možnosti za natančnejše analize geografske in tipološke dinamike ekološkega kmetijstva ter usmerjanje podpor in investicij.
Ekološka prihodnost – a ne brez sistemskih sprememb
Podatki kažejo, da se ekološko kmetovanje v Sloveniji utrjuje, a hkrati dosega mejo rasti. Brez močnejših tržnih poti, boljšega povezovanja kmetov in večje vloge javnih zavodov bodo subvencije same težko prepričale nove kmete, da se podajo v dolgotrajen in zahteven proces preusmeritve.
Ekološka hrana ima v Sloveniji kot kaže potencial, vendar bo za resen preboj potrebna okrepitev celotne verige – od njive in hleva do trgovske police in krožnika.
E-novice · Novice
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
