Brez osebne, brez alkohola. Kakšna so pravila v trgovinah
V trgovinah mladoletni ne smejo kupiti alkohola, trgovke pa se lahko same odločijo, od koga bodo zahtevale identifikacijo starosti in od koga ne.
»S prijateljico, obe sva polnoletni, sva želeli v trgovini kupiti steklenico alkohola. Prijateljica je želela plačati, jaz sem samo stala zraven, trgovka pa je ocenila, da sva mladoletni in je od obeh zahtevala osebno izkaznico. Ker je nisem imela pri sebi, steklenice ni želela prodati niti prijateljici, ki je lahko dokazala svojo polnoletnost. Morala sem domov po osebno izkaznico in šele nato je lahko prijateljica kupila steklenico. Mar je to normalno? Če bi počakala zunaj, pa bi bilo vse v redu?« se je pridušala bralka.
Trgovke morajo preverjati polnoletnost
Prodaja alkohola mladoletnim je sicer prepovedana, pri trgovcu Mercator pa so na primer povedali, da prodaja tobačnih in alkoholnih izdelkov v njihovih prodajalnah »poteka v skladu z veljavno zakonodajo o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov in omejevanju porabe alkohola.
Zaposleni so v okviru svojih delovnih nalog in veljavnih postopkov dolžni preverjati polnoletnost kupcev. V primeru ugotovljenih kršitev zakonodaja določa visoke globe in druge sankcije za odgovorne osebe in pravne subjekte, med drugim tudi prepoved prodaje alkohola oziroma tobačnih izdelkov.«
Vprašali smo tudi v eni od trgovin, kjer so nam potrdili, da ima trgovka pravico, da od kupca zahteva legitimacijo, če pa posumi, da jo kupec kupuje za nekoga drugega, pa lahko legitimira oba. »Kazni so velike, zato se tega strogo držimo. Žal pa mladoletni kupci pogosto najdejo druge načine, kako priti do alkohola. Odrasli pa morajo imeti pri sebi tako ali tako osebno izkaznico ali kakšno drugo identifikacijo. Inšpekcijskih nadzorov pa tudi ne manjka,« so povedali.
Na primer inšpektor pride v trgovino z mladoletno osebo in spremlja, da bo lahko ta oseba kupila alkohol ali ne.
Naša bralka pa se potem, če veljajo merila za vse enako, upravičeno sprašuje, ali potem, če pride v trgovino eden od staršev v spremstvu mladoletnega otroka, staršu ne bodo prodali steklenice alkohola, ker je poleg njega še mladoleten otrok? Pri vsem tem je torej veliko pravnih in tudi povsem življenjskih lukenj.
Omejitve za vse pijače z več kot 1,2 odstotka alkohola
Na ministrstvo za zdravje pa še pojasnjujejo, da zakon o omejevanju porabe alkohola ne samo dovoljuje, temveč nalaga prodajalcu oziroma ponudniku, da od osebe, za katero domneva, da ne izpolnjuje pogoja starosti 18 let, zahteva, da izkaže svojo starost z javno listino. »Zakon prav tako prepoveduje prodajo polnoletnim osebam, za katere se upravičeno domneva, da bi lahko alkoholno pijačo posredovali osebam, mlajšim od 18 let. To v praksi največkrat pomeni, da lahko prodajalec oziroma ponudnik zavrne predajo oziroma prodajo alkoholne pijače v primeru, ko je v skupini potencialnih kupcev prisotna mladoletna oseba ali ta čaka na predajo v ali izven prodajnega mesta.«
Omejitev prodaje velja za vse vrste alkoholnih pijač, za alkoholno pijačo šteje vsaka pijača, ki vsebuje več kot 1,2 volumenskih odstotkov alkohola.
Tako svetovna zdravstvena organizacija uvršča pitje alkoholnih pijač med ključne dejavnike tveganja za prezgodnjo umrljivost in bolezni, saj je z alkoholom povezano z več kot 200 vrstami bolezni in poškodb. Poleg tega je mednarodna agencija za raziskovanje raka uvrstila alkoholne pijače v prvo skupino rakotvornih snovi. V Sloveniji je letno približno 600 novih primerov raka neposredno povezanih s pitjem alkohola,« so povedali na NIJZ.
Najbolj dovzetni so 15 do 19 let stari mladostniki
V letu 2024 pa so med otroki in mladostniki ter mladimi odraslimi zabeležili kar 122 hospitalizacij zaradi zastrupitve z alkoholom, največ, kar 84 primerov, v starostni skupini med 15 in 19 let. Ob mrzlem vremenu pa je lahko alkohol še bolj nevaren saj naše telo toploto izgublja hitreje kot običajno.
Mnogi starši verjamejo, da bodo mladostnika zaščitili pred pitjem alkohola, če mu bodo omogočili »varna« prva srečanja z alkoholom doma. »A to seveda ne drži, s ponujanjem alkohola doma smo mladostniku sporočili, da je pitje zanj povsem v redu in da ga dovolimo. Posledično ti mladostniki v družbi vrstnikov pijejo več in pogosteje, saj so tudi doma prejeli sporočilo, da je to sprejemljivo,« svarijo na NIJZ.
Prav tako ne velja mit, da nas alkohol ogreje. Ko pijemo alkohol, se namreč krvne žile pod kožo razširijo, kar nam daje občutek toplote. A to je le kratkotrajen občutek, saj se z razširitvijo žil poveča površina za izmenjavo z okoljem, toplota iz našega telesa se hitreje izgublja, naše telo pa se hladi.
Zabava je možna tudi brez alkohola
Še posebej v prazničnem času se ljudje želijo sprostiti, družiti in se zabavati in mnog trdijo, da brez penine ni pravega nazdravljanja. V resnici pa alkohol upočasni delovanje možganov in živcev. S tem alkohol dejansko pogosto pokvari zabavo ne samo osebi, ki pije, temveč tudi njegovim bližnjim.
Da žganje koristi pri prehladu, ne drži. Pitje alkohola dejansko slabi delovanje imunskega sistema. Zato pretiravanje pri pitju alkohola lahko povzroči veliko več težav kot ima določenih koristi. Mladi pa bi se lahko začeli zavedati, da se je možno dobro zabavati tudi brez omamljanja »do nezavesti«. A žal se prepogosto zgodi, da ravno ti brez večjih težav pridejo do alkohola.
E-novice · Novice
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se