Volila bo vsa Amerika, o Trumpovi moči pa bo odločala le peščica
Trumpa 3. novembra ne bo na glasovnici, lahko pa izgubi nadzor nad kongresom. Od 435 tekem je povsem odprtih le 21, republikanci branijo kar 16 teh sedežev.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Donald Trump 3. novembra ne bo na glasovnici. Predsednik bo ostal v Beli hiši ne glede na rezultat. Američani pa bodo odločili, s kakšnim kongresom bo moral preživeti zadnji dve leti mandata.
Izvolili bodo vseh 435 članov predstavniškega doma in 35 senatorjev. Republikanci trenutno nadzorujejo oba domova, zato ima Trump pri sprejemanju zakonov in proračuna precej ugodnejši položaj. Že izguba predstavniškega doma bi to spremenila. Zvezna volilna komisija potrjuje, da bodo volitve 3. novembra.
Od 435 tekem je povsem odprtih le 21
Na televizijskih zemljevidih bo volila celotna Amerika. Prava bitka bo precej manjša.
Cook Political Report je 25. avgusta med vsemi 435 tekmami za predstavniški dom le 21 označil za povsem odprte. Kar 366 okrožij je uvrstil med trdno demokratska ali trdno republikanska.
Še pomembnejša je razporeditev teh najbolj negotovih sedežev. Republikanci jih trenutno branijo 16, demokrati pet. To pomeni, da bo velik del najtežjih tekem potekal na ozemlju, ki ga morajo republikanci zadržati, če želijo Trumpu ohraniti nadzor nad spodnjim domom kongresa.
Med njimi so okrožja v Pensilvaniji, Michiganu, Iowi, Arizoni, New Yorku, Virginiji in drugih državah. Prav v njih se bo pred volitvami skoncentriral velik del političnega denarja, oglasov in obiskov kandidatov.
Američani bodo torej izvedli 435 ločenih volitev, sestavo kongresa pa utegne določiti le nekaj deset najbolj izenačenih.
Skoraj 145 milijonov ljudi bo volilo na novih zemljevidih
Toda tudi teren, na katerem potekajo te volitve, se je od leta 2024 precej spremenil.
Volilna okrožja se v ZDA običajno na novo določajo po popisu prebivalstva na začetku desetletja. Tokrat so jih številne države začele spreminjati kar sredi desetletja.
Proces se je pospešil, ko je Trump lani republikance v Teksasu pozval, naj meje okrožij prilagodijo tako, da bi stranki pomagale ohraniti večino v kongresu. Sledile so druge republikanske države. Demokrati so odgovorili predvsem v Kaliforniji in Utahu.
Po zadnji analizi Associated Pressa skoraj 145 milijonov ljudi, približno dva od petih prebivalcev ZDA, živi v državah, ki bodo letos uporabljale nove kongresne zemljevide.
Republikanci ocenjujejo, da bi jim nove meje v osmih državah lahko pomagale do 16 dodatnih sedežev. Demokrati računajo, da bi lahko v Kaliforniji in Utahu pridobili do šest dodatnih sedežev. To niso napovedi volilnega izida, saj temeljijo na preteklih vzorcih glasovanja, kažejo pa, kako velik vložek je postal boj za meje okrožij.
Pri ameriških kongresnih volitvah zato ni pomembno samo, koliko ljudi glasuje za posamezno stranko. Pomembno je tudi, kako so ti volivci razporejeni po zemljevidu.
Republikanci se borijo tudi z zgodovino
Za stranko predsednika so vmesne volitve praviloma neprijetne.
Od leta 1938 je predsednikova stranka izgubila sedeže v predstavniškem domu na 20 od 22 vmesnih volitev. Izjemi sta bili leti 1998 pod Billom Clintonom in 2002 pod Georgeem W. Bushem, obe v zelo posebnih političnih okoliščinah.
Trump to izkušnjo že pozna. Na njegovih prvih vmesnih volitvah leta 2018 so demokrati prevzeli predstavniški dom in s tem dobili precej močnejši nadzor nad njegovo administracijo.
Tokrat je republikanski položaj zanimiv še zaradi strukture najtesnejših tekem. Večina sedežev, ki jih Cook trenutno označuje kot povsem odprte, je republikanskih. Za demokratski prevzem zato ni nujno potrebna velika nacionalna politična sprememba. Dovolj je, da se proti republikancem obrne omejeno število ključnih okrožij.
Odprl se je celo boj za senat
Še pred nekaj meseci je bila pot demokratov do senatne večine bistveno težja. Konec avgusta je slika manj jasna.
Republikanci imajo trenutno 53 senatorjev, demokrati 45, dva neodvisna senatorja pa sodelujeta z demokratskim blokom. Demokrati morajo zato za večino pridobiti štiri sedeže.
Cook Political Report zdaj šest senatnih tekem ocenjuje kot povsem odprte. Pet sedežev trenutno držijo republikanci, enega demokrati.
Med najbolj negotove tekme sta avgusta prišla celo Teksas in Iowa. Trump je obe državi leta 2024 dobil z več kot 13 odstotnimi točkami prednosti. Cook kljub temu ocenjuje, da so ankete in politično okolje tekmi približali območju, kjer lahko zmaga katerakoli stran.
Demokrati bi za prevzem senata še vedno potrebovali skoraj popoln razplet v svojo korist. Toda možnost, ki je bila dolgo precej oddaljena, dva meseca pred volitvami ni več samo teoretična.
Volivci govorijo predvsem o cenah
V Washingtonu se kampanja vrti okoli Trumpa, migracij, vojn in ideoloških sporov. Ko volivce vprašajo, o čem bi radi poslušali svoje kongresne kandidate, je vrstni red drugačen.
V julijski raziskavi Pew Research Centra je 29 odstotkov registriranih volivcev kot glavno temo navedlo gospodarstvo. Petnajst odstotkov jih je posebej omenilo življenjske stroške in dostopnost dobrin. Trumpa so kot temo navedli štirje odstotki.
To ne pomeni, da predsednik pri njihovi odločitvi ni pomemben. V isti raziskavi je 42 odstotkov volivcev svoje glasovanje opisalo kot glas proti Trumpu, 22 odstotkov pa kot glas zanj. Trump tako ni nujno tema, o kateri želijo govoriti, je pa za velik del volilnega telesa dejavnik pri izbiri kandidata.
Gospodarsko razpoloženje republikancem trenutno ne pomaga. Le 24 odstotkov Američanov je julija gospodarske razmere ocenilo kot dobre ali odlične, šest od desetih pa jih je menilo, da so Trumpove gospodarske politike stanje poslabšale.
Najnovejša raziskava Reutersa in Ipsosa je demokratom pri vprašanju življenjskih stroškov izmerila prednost 36 proti 28 odstotkom. Še bolj poveden je preostanek. Kar 37 odstotkov vprašanih ni zaupalo nobeni strani oziroma ni vedelo, kdo ima boljši odgovor.
Cene so postale tudi vez med ameriško notranjo in zunanjo politiko. Zaradi vojne z Iranom so se podražila goriva, ameriška cena bencina pa je konec avgusta presegla štiri dolarje za galono, približno dolar več kot leto prej. Trump se je zato srečal s predstavniki rafinerij in prodajalcev goriva prav v času, ko republikanci vstopajo v sklepni del kampanje.
Kampanja je v polnem teku
Do volitev sta še dobra dva meseca, zato današnje ankete kažejo predvsem izhodišče. Trump je že aktivno vključen v republikansko kampanjo, v prihodnjih tednih pa bo pomembno predvsem, ali mu bo uspelo izboljšati razpoloženje volivcev pri temah, ki republikancem trenutno najbolj škodijo.
Med njimi so življenjski stroški in gorivo. Vojna z Iranom je prispevala k dražji energiji, Bela hiša pa že išče načine za znižanje cen bencina. Ni mogoče trditi, da bo Trump zaradi volitev skušal končati vojno, je pa jasno, da ima pred novembrom močan politični interes za umiritev razmer in nižje cene na bencinskih črpalkah.
Hkrati bo verjetno še naprej uporabljal teme, s katerimi mobilizira svojo bazo. Konec avgusta je tako podpisal ukaz, po katerem naj ameriški zvezni organi jezero Ontario imenujejo Lake America.
Takšne simbolne poteze ne rešujejo gospodarskih težav, lahko pa kampanjo preusmerjajo k nacionalnim, kulturnim in identitetnim vprašanjem.
Do 3. novembra se zato lahko precej spremeni. Cena goriva, razmere v Iranu, gospodarski kazalniki in teme kampanje bodo odločali o tem, ali bodo volitve predvsem referendum o življenjskih stroških ali pa bo Trumpu uspelo volivce preusmeriti na področja, na katerih je politično močnejši.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
