Neva Železnik

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Nika Kogovšek Gilcvert, vdova, mama in babica, se je vso delovno dobo sukala med betonskimi stebri, mostovi, predori, velikimi stavbami ter stanovanjskimi soseskami, pa tudi med ljudmi, v glavnem moškimi. Bila je namreč ena redkih žensk v gradbeništvu. Nekateri so jo spoštovali, drugi pa kar naprej dajali v nič. A se jim, pogumna, kot je, ni pustila.

 Naša sogovornica je nekoč, ko je bila mlada in bolj zdrava, smučala, igrala tenis, s pokojnim možem Andrejem sta imela tudi jadrnico in bila izkušena jadralca. Danes pa se sprehaja s pohodnimi palicami in uživa v naravi.

Slovenija

Zakaj so arhitektke odrinjene in prezrte

Stečajna smola

V svojem težkem poklicu, ki so ga ves čas preganjali načrti in nemogoči roki, je imela veliko smolo. »Skoraj vsa podjetja, kjer sem bila zaposlena, so šla v stečaj. Tako Imos, projektiranje, inženiring, tehnično svetovanje in gradnje, d.d., Ljubljana; Splošno gradbeno podjetje Slovenija ceste, Tehnika in Obnova; SGP Grosuplje kot Abanka itd.,« našteva sicer zelo optimistična Nika, ki je staroselka iz Murgel, naselja v Ljubljani.

»Za gradbenim podjetjem Obnova, kjer smo se vsi dobro razumeli in bili zelo uspešni ter napredni, še danes žalujemo mnogi, ki smo bili tam zaposleni. Že davnega leta 1982 ga je namreč 'požrl' SCT (Splošno gradbeno podjetje Slovenija ceste Tehnika), nekdanji največji slovenski gradbeni velikan, ki je pozneje tudi propadel.« 

Vsi, ki jo poznajo, vedo, da jo je prekalilo in zaznamovalo več kot eno podjetje, ki se je sesulo kot slabo zabetoniran temelj. A ona ni nikoli čakala, da bi jo pokopal plaz. Namesto tega je dvignila glavo, se pobrala in šla naprej: z jasnim pogledom, ostrim jezikom in neomajnim občutkom, da se zidovi niso zrušili zaradi nje, temveč zaradi vodilnih, ki so zmeraj kljub izgubam pobrali bogato smetano, delavstvo pa je dobilo le drobiž ali pa še tega ne.

Življenje

»Tam, na nekdanjem močvirju v Ljubljani, ki je sedaj izsušeno in pozidano, še vedno živim. Odkar sem upokojena, je moje življenje mirno in prelepo. Okoli hiše imam dvoje dreves in vrt, malo trave in sem delno samooskrbna,« pove Nika. Realistično in nič zagrenjeno doda, da gre, kamor le lahko, saj bo enkrat nastopil čas, ko ne bom več mogla nikamor. Končala je Srednjo gradbeno šolo v Ljubljani, in ker se je v svojem poklicu dolgočasila, je ob delu končala še fakulteto za organizacijske vede v Kranju. Pravzaprav se je ves čas izobraževala ob delu. Tako je postala sodna izvedenka za gradbeništvo in tudi cenilka nepremičnin. »Odkar sem upokojena, obiskujem Slovensko univerzo za tretje življenjsko obdobje, in sicer angleščino in računalništvo.« Je tudi tajnica Zveze upokojencev Ljubljana Vič Rudnik.

Smisel življenja

Takole pravi: »Smisel življenja ni vnaprej napisan odgovor, ampak je vedno nekaj, kar si človek ustvari sam. Na kratko ga lahko strnem v nekaj ključnih točk: povezanost, ki po mojem pomeni ljubiti, biti ljubljen in deliti izkušnje z drugimi; vseživljenjsko učenje, raziskovanje, ustvarjanje in osebnostna rast; puščati naš planet vsaj malo boljši za seboj, kot si ga našel, ter znati uživati v majhnih, vsakodnevnih trenutkih tukaj in zdaj.«

Tudi druženje s prijatelji in prijateljicami jo osrečuje. »Rada berem dobre knjige in dnevno časopisje ter revije.« Kadar priložnost nanese, pa igra tudi tarok v štiri.

Slabe lastnosti

Kot hudič križa se izogiba ljudem, ki so sebični in vase zagledani; ki niso sočutni in imajo občutek večvrednosti; ki so dvolični in neiskreni, ki lažejo in kradejo, so zahrbtni in mislijo le nase; so zavistni in privoščljivi, maščevalni, hujskaški in tudi agresivni: »Prav žalostna sem, da je sedaj mnogo takšnih ljudi prišlo na oblast. Prav tako mi ni všeč, da so vse slovenske vlade tako rekoč razprodale Slovenijo, da v lastni državi nismo več gospodarji na svoji zemlji. In moti me tudi to, da vsaka nova vlada pljuva čez prejšnjo. Enako počno novi voditelji v podjetjih ali javnih ustanovah. Vse, kar je od prej, naj bi bilo slabo, in vse začno znova, namesto da bi dograjevali in izboljševali. Zato Slovenija ne napreduje, kot bi lahko.«

revija Jana