Shutterstock

Zgodba je češka, a prav lahko bi se zgodila kjerkoli: leta 2016 so Čehi na degradiranem zemljišču, bivšem vojaškem vadišču, ustanovili zaščiten naravni park Brdy in sklenili, da bodo iz travnikov, čez katere je tekel potok, spet naredili mokrišče, kakršno je bilo  nekoč že tam. Ampak potem je trajalo. In trajalo … dokler ni vmes posegel nekdo drug.

Shutterstock

V desetletjih pred tem so vojaki izkopali številne jarke, ti so izsušili nekdanje mokrišče, in država, ki se je zavedala okoljske škode, je hotela vzpostaviti prejšnje stanje. Leta 2018 so bili načrti za več manjših jezov pripravljeni, a finančne ovire in nerešeni zemljiški spori so projekt učinkovito ustavljali dolgih sedem let. Ko so se lani zvezde končno poravnale in so z bagri prišli v park Brdy, pa so ugotovili, da jih je nekdo prehitel. Park je že bil mokrišče, večje in boljše, kot so načrtovali.

Tehnologija

Kdo ruši znanost in ali res ne moremo zaupati raziskavam

Cenejši ponudnik

 Leta 2025 se je v parku naselila družina osmih evrazijskih bobrov in stvari prevzela v svoje šape, ali kot je pozneje pojasnil Bohumil Fišer iz Češke državne naravovarstvene agencije: »Naredili so mokrišče z bazenčki in kanali. Območje je približno dvakrat večje od načrtovanega.«

Shutterstock

Država se ni na bobre nič jezila – še posebej ker so delo opravili povsem brezplačno in tako državni blagajni prihranili 30 milijonov kron ali dober milijon evrov. Druge živali so delo bobrov opazile veliko prej kot ljudje in v Brdy se je vrnila biodiverziteta, tudi rečni raki, zaradi katerih so projekt zagnali, niso več ogroženi. Delavni glodavci so ustvarili okolje, ki zmanjšuje tveganje za poplave, preprečuje sušo in vzdržuje uravnotežen ekosistem. Vse to, z besedami Bohumila Fišerja, »brez projektne dokumentacije in še zastonj«!

Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 9, 3.marec 2026.

Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.