Mateja J. Potočnik

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

V Gaberjah sva res srečna in zadovoljna,« navdušeno pripoveduje glasbenica Damjana Golavšek. Z možem, glasbenikom Čarlijem Novakom, sta si ustvarila sanjski pritlični dom, kjer je ves čas slišati glasbo in naravo in v katerem se prepleta duh starega ter modernega, saj sta glasbenika tudi velika esteta in ljubitelja starin.

»Vedno sem se držala pregovora, da je dom tam, kjer je srce. Ko sem se pred desetletji zaradi ljubezni iz domače Štajerske preselila k Čarliju v Ljubljano, sem pač pognala korenine v prestolnici. Bile so bolj zasilne, saj me ni minilo hrepenenje po naravi. Na srečo sva imela vikend v Laškem Potoku, tja sem hodila po svoj odmerek narave. Lepo sva ga obnovila in bil je krasno pribežališče za ob koncih tedna. Je pa bil povsem nepraktičen za življenje, saj je bilo treba na podstrešje lesti po ozkih stopnicah. Tam sva si želela zgraditi hišo, a ker nisva mogla kupiti dodatne zemlje, je to padlo v vodo. Nato sva pet let hodila po Sloveniji, a nisva našla, kar sva iskala. Vmes sva v Ljubljani obnovila hišo in si dejala, da bova ostala kar tam, saj skorajda nisva več imela denarja za kaj novega. In ko sva se že skoraj sprijaznila s tem, sva izvedela za parcelo v Gaberjih. Bila je ozka, razprostirala se je med potokom in cesto. Ko si jo je ogledal še Čarli, sva v hipu na njej videla najin sanjski dom,« se spominja Damjana.

Slovenija

Damjana Golavšek: Ne morem samo nemo opazovati ponorelega sveta

Zanjo sta odštela zadnji denar, potem pa angažirala arhitekta, da je njune sanje spravil na papir, ter začela iskati gradbenika, da bi jih uresničil. Spraševala sta po vasi za najboljšega mojstra in ga tudi našla. Mojster Bogdan je njun dom gradil, kot bi ga zidal zase. Po dobrem letu je bila 150 kvadratnih metrov velika pritlična hiša (glasbenika sta jo delala za prihodnost, za leta, ko bo teže hoditi po stopnicah) primerna za vselitev.

Mateja J. Potočnik

Novi sta bili le kuhinja in kopalnica

»Ker oba ceniva stare mojstre in njihovo delo, sva vmes pridno stikala za starinskimi kosi pohištva. Nekaj sva jih spravila v Ljubljani, nekaj pa prepeljala v Gaberje, in ko je napočil dan selitve, bi morala odpeljati še zadnji kombi. Tu se je malce zapletlo, saj sem zmagala na Slovenski popevki, pa sem namesto v Gaberje morala na snemanja in intervjuje. Kombi s pohištvom pa je čakal,« se v smehu spominja Damjana in razlaga, da sta s Čarlijem hišo uredila v podeželskem slogu, ki mu nekateri pravijo tudi toskanski ali provansalski, kajti na deželo res ne sodi nič modernega. Tudi stene so v naravnih in pastelnih odtenkih. Pri opremljanju prostorov je močno čutiti Damjanin prefinjeni občutek za skladnost in lepo. Vsestranska umetnica je znala lepo preplesti najrazličnejše kose starega pohištva, novi sta bili le kuhinja in kopalnica. Čez čas, ko je stari odslužil svoje, pa še kavč.

Velik vrt namesto bazena

Srce njunega doma je osrednji prostor, kjer so dnevna soba, kuhinja z jedilnico in terasa. Tu zakonca Golavšek Novak preživita največ časa. Od marca do novembra pijeta kavo zunaj na terasi, ki je obdana s skrbno urejenim zelenjem. S hodnika vodijo vrata v kopalnico in stranišče, Čarlijevo in Damjanino delovno sobo, skupno spalnico ter večnamenski prostor. Zelo pomembna je tudi shramba, saj hišo obkroža velik vrt, na katerem skrbna gospodinja pridela veliko sadja in zelenjave ter ju vlaga po starih domačih receptih. Vrt je nastal namesto bazena za hišo, o katerem sta Damjana in Čarli sprva razmišljala.

»Vrt sem naredila kar sama. Napravila gredice, jih zaščitila z ograjo, prekopala, pognojila, posadila. Obožujem delo na vrtu. Včasih tudi nimam mere in se zaženem v delo, potem pa me uščipne v križu ali boli kaj drugega, a še vedno vztrajam,« se smeji. Zelo uživa tudi v košnji trave. Svojemu Čarliju je hvaležna, da ji popravi vse orodje, kadar je treba. Pridelati ji uspe veliko hrane, tliko, da je skorajda ni treba kupovati. Z leti je dodobra spoznala rastline in se naučila, kaj katera potrebuje za svojo rast. »Ne obvladam preveč biodinamike, najbolj se zanašam na svoj občutek, pa tudi izkušnje, ki sem jih pridobila,« prizna.

Slovenija

Na obisku: Vesna Pernarčič iz stare hiše ustvarila dom z dušo

Mateja J. Potočnik

Oaza, v kateri je mir še posebej glasen

Damjana se rada smuka tudi po kuhinji, kar nadvse cenijo njuni gostje, ki radi prihajajo v to oazo, v kateri je mir še posebej glasen. Ko jim postreže z odličnimi jedmi, ko velikokrat tudi zaigrajo in zapojejo, se gostje le stežka poslovijo. Pocrkljala je tudi Janino ekipo. V zadnjih letih ima veliko obveznosti zaradi muzikala Mamma Mia, nastopov z Dinamitkami (prijateljicama Alenko Godec in Simono Vodopivec Franko), a po koncertih nikoli ne prespi v drugih krajih. Četudi utrujena, se ponoči rada vrača domov, saj se je neskončno lepo zbuditi v miru in naravi. »Tu nama je res lepo. Dokler obvladava to hišo, ne bi šla za nič na svetu nazaj v Ljubljano,« pravi Damjana, ki se je naučila izdelovati tudi naravno kozmetiko, od eteričnih olj, krem, mil do tonikov. Žal pa ima dan samo štiriindvajset ur, zato se je z leti naučila postavljati prioritete, predvsem pa se ne sekirati preveč, če kaj prestavi na jutri ali še pozneje. Toliko let v naravi te nauči slediti njenemu ritmu, ki se ne meri v urah in minutah, temveč v letnih časih.

Pečen brie z domačimi hruškami, timijanom in pekani

Sestavine

• 300 g brieja
• sveže domače hruške z olupkom
• košček masla
• svež timijan
• pekani
• po želji čisto malo medu

Priprava

Hruške (ne premehke) umijemo in z olupkom narežemo na krhlje. Na koščku masla in malo medu jih s timijanom na rahlo dušimo 3–4 minute, samo toliko, da se začnejo mehčati, vendar še držijo obliko.
Brie položimo v manjšo ognjevarno posodo, narahlo pokapamo z olivnim oljem in medom. Hruške razporedimo okoli in nekaj po njem, dodamo nekaj celih pekanov, nekaj na grobo nadrobljenih pa dodamo med peko. Ne pozabimo na »omakco«, ki je nastala pri dušenju hrušk – prelijemo jo čez brie. Pečemo pri 170 °C (ventilatorska pečica) približno 12–15 minut, da postane sredica brieja mehka in kremasta, skorjica pa ostane cela. Na koncu lahko dodamo še nekaj svežega timijana. Postrežemo s kruhom.

Mateja J. Potočnik

Mehke limonine blazinice

Sestavine

• 280 g gladke moke
• ½ žličke pecilnega praška
• ½ žličke sode bikarbone
• ščepec soli
• 110 g mehkega masla
• 150 g sladkorja
• 1 večje jajce
• lupinica 2 bio limon
• 2–3 žlice limoninega soka
• 1 žlička vaniljeve paste ali ekstrakta

Za povaljanje:

• kristalni sladkor
• sladkor v prahu

Krema:

• 125 g maskarponeja
• 60 g bele čokolade
• 60 ml sladke smetane

Priprava
Zmešamo moko, pecilni prašek, sodo in sol. Maslo in sladkor kremasto stepemo. Dodamo jajce, limonino lupinico, limonin sok in vaniljo. Vmešamo suhe sestavine – testo bo precej mehko. Pokrijemo ga in damo v hladilnik za vsaj 2 uri, še bolje čez noč. Oblikujemo kroglice (približno 30 g), jih povaljamo najprej v kristalnem sladkorju, nato obilno v sladkorju v prahu. Pečemo pri 175 °C približno 10–11 minut. Ne čakamo, da porjavijo – sredina mora ostati mehka. Po peki jih pustimo na pekaču še 5 minut, šele nato jih prestavimo na rešetko. Tako ostanejo mehke in rahlo »blazinaste«.

Pečene okrasimo s kremo. Belo čokolado stopimo in ohladimo do mlačnega. Maskarpone na kratko zmehčamo in mu primešamo čokolado. Smetano posebej stepemo do mehkih vrhov in jo nežno vmešamo. Krema gre za približno 20–30 minut v hladilnik, nato jo nabrizgamo na piškotke.
Na nabrizgano kremo damo malo pomarančno-ingverjeve marmelade, nato na rahlo pražene mandlje oziroma mandljev krokant in na koncu droben listič sveže mete.

revija Jana