Arboretum Volčji Potok

Janina nagradna akcija: Posadimo drevo prihodnosti!

V naslednjih tednih, vse do konca novembra, vas  v sodelovanju z Arboretumom Volčji Potok vabimo k spremljanju Janine nagradne akcije Posadimo drevo prihodnosti. Tako boste spoznali čudovita drevesa, ki so se v času podnebnih sprememb v njihovem nasadu Drevesa prihodnosti izkazala za najbolj prilagojena na nove vremenske razmere in ekstreme, od visokih temperatur, suše do poplav. Vsak teden se boste lahko potegovali za imenitno nagrado – sadiko drevesa prihodnosti. Njihov strokovnjak Mirko Silan nam je najprej razložil, zakaj mednje spada tudi Freemanov javor, hitro rastoče, trpežno in odporno drevo, ki  jeseni očara z rumenimi do živo rdečimi listi.

»Freemanov javor ali Acer × freemanii je zelo prilagodljiv na vremenske ekstreme, kot so suša, vročina in spremenjeni padavinski vzorci. Gre za križanca med rdečim in srebrnim javorjem, ki združuje dobre lastnosti obeh. Torej hitro rast, trpežnost in odpornost proti vremenskim in podnebnim spremembam. Prav zaradi tega je bil tudi posajen v našem arboretumu kot primer drevesa, ki dobro prenaša toplejše in bolj suhe razmere, značilne za predvideno prihodnje podnebje v Sloveniji,« je povedal Mirko Silan, diplomirani biolog, arborist, specialist za veteranska drevesa.

Za blokovske soseske in večje vrtove

»Freemanov javor je srednje veliko do veliko drevo, ki lahko zraste do 15 ali celo 20 metrov. Za res majhne vrtove ni najbolj idealen, lahko pa zanje izberemo manjšo in ožjo sorto, kot so Sienna, Celzam in Armstrong. Odlična izbira pa je za večje vrtove in odprte zelene površine v blokovskih naseljih, saj hitro ustvari senco in ima lepo krošnjo. Pomembno je, da ima dovolj prostora za rast tako korenin kot krošnje. Hitro rast je podedoval od srebrnega javorja. Krošnja je ovalna do piramidasta. Veje so čvrsto pritrjene na deblo, to lastnost je podedoval od rdečega javorja. Ponaša se s čudovito jesensko barvo listov, od rumene do živo rdeče. Listi so podobni starševskim vrstam, hkrati pa odpornejši proti klorozam. Je toleranten na mestne razmere, denimo na onesnaženje, sol ter občasno sušo in poplave. Dobro prenaša tudi obrezovanje in učinkovito zamejuje poškodbe. Poleg tega je relativno dolgoživo drevo, saj lahko živi tudi do 80 ali sto let.«

Prva leta potrebuje nekaj skrbi

»Freemanov javor ima raje vlažna, dobro odcedna, rahla in humusna tla, a prenaša tudi slabšo prst. Uspeva na sončni do polsenčni legi, z vsaj šest ur direktne dnevne svetlobe. Rad ima zmerno vlago, vendar dokaj dobro prenaša tudi krajša sušna obdobja. Dobro prenaša veter, vendar ga ni priporočljivo saditi na zelo izpostavljenih mestih brez zaščite. V mladosti potrebuje obrezovanje za oblikovanje stabilne krošnje. V prvih letih po sajenju, dokler se ne ukorenini, potrebuje tudi zalivanje. Prav tako potrebuje zastirko okoli debla, ki pomaga ohranjati vlago ter zmanjšuje rast plevela in občasno dognojevanje.«

Freemanov javor, pojasnjuje, je razmeroma odporen proti večini pogostih bolezni in škodljivcev, vendar ga lahko včasih napadejo listne uši, gosenice ali pepelasta plesen. »Ključ do zdravega drevesa je ustrezna vlaga v tleh. Pa tudi zdrava prst s hranili in povezanimi koristnimi mikroorganizmi ter dovolj svetlobe, dobra struktura korenin, debla in krošnje.«

Za senčenje teras in balkonov

 Pod določenimi pogoji je primeren tudi za velika korita, ozelenitev teras in streh stavb. »Manjše, torej ožje sorte Freemanovega javorja se lahko sadijo v velika korita, a morajo biti ta globoka vsaj 80 do 100 cm. Najverjetneje bo za omejevanje rasti potrebno stalno obrezovanje, kar pa pomeni, da drevo ne bo imelo več naravnega videza in strukture krošnje. V taki obliki ga lahko uporabljamo za senčenje teras in balkonov, saj ima gosto krošnjo in lepo senco. Pomembno pa je, da ima dobro drenažo, da ga redno zalivamo (poleti vsakodnevno), po potrebi gnojimo (to je večkrat letno z gnojilom za listavce) in da koreninsko grudo po možnosti zaščitimo pred zmrzaljo pozimi. Po potrebi mu je treba na vsakih nekaj let delno ali popolno menjati zemljo.«

Evropski arboristični standard za sajenje dreves je preveden v slovenščino in v elektronski izdaji prosto dostopen na spletni strani Arboretuma Volčji Potok. »Drevo posadimo dovolj stran od stavb, nadzemnih in podzemnih vodov. Uporabimo podporni količek, dokler se drevo ne ukorenini. Okrog drevesa naredimo zalivalno kotanjo. Uporabimo zastirko, a ne zasujemo koreninskega vratu drevesa. Sadimo ga takrat, ko ni vročine ali zmrzali, najbolje pozno jeseni. Poskrbimo za raznolikost zasaditve, torej ne sadimo samo javorjev. Pestrost zasaditev pomeni manj bolezni.«

Nagradna igra revije Jana in Arboretuma Volčji Potok

Vabljeni k sodelovanju v nagradni igri revije Jana in Arboretuma Volčji Potok. Nagradno vprašanje se glasi: Kakšno je latinsko ime Freemanovega javorja? Odgovor nam skupaj s svojimi podatki pošljite na naslov: Revija Jana, Vevška cesta 52, 1260 Ljubljana Polje, ali na e-naslov jana@media24.si. Po zaključku nagradne igre tega tedna (6. oktobra letos) bomo izžrebali nagrajenca, ki bo prejel sadiko drevesa prihodnosti. Nagrado bo nagrajenec po predhodnem dogovoru z upravo parka lahko prevzel v Arboretumu Volčji Potok. Sodelujte!

revija Jana