Jaka Koren

Pri dvanajstih letih, v času, ko je postajal čedalje uspešnejši v tenisu, so Novomeščanu Žigi Papežu odkrili sladkorno bolezen tipa 1. Diagnoza ga je na začetku zelo razjezila, ker mu je porušila načrte, želel si je biti med najboljšimi. Še naprej je trmasto vztrajal in s srednje urejeno boleznijo še več treniral ter priganjal svoje telo do skrajnosti. Na koncu je dosegel enega svojih ciljev in se kot prvi človek na svetu s sladkorno boleznijo uvrstil na ATP-lestvico 2000 najuspešnejših igralcev tenisa na svetu.

»Tega ne bi ponovil in upam, da si nisem naredil prevelike škode,« pravi danes, pri 32. Toda brez te izkušnje ne bi mogel početi, kar počne. »Kot otrok sem zelo pogrešal nekoga, ki bi se izpostavil, rekel, da je diabetik, ampak je vseeno lahko vrhunski v športu.« Bolezen je do potankosti naštudiral, kot tudi svoje telo, prehrano, da lahko pomaga drugim, hkrati pa se je podal vrhunskim športnim izzivom naproti. »Upam, da sem danes jaz ta vzor mladim, to me najbolj veseli in tudi motivira v življenju,« pravi.

Jaka Koren

»Moj oče je bil vrhunski športnik, družil sem se z vrhunskimi športniki in tudi jaz sem želel biti vrhunski. Zdaj sem 'vrhunski' v poslušanju svojega telesa, da lahko iz tega, kar mi je dano, največ povlečem in vem, kje je meja, česar se včasih nisem zavedal. Sladkorna bolezen ti samo na krut način pokaže, kaj je kakovostno prehranjevanje in življenjski slog, ki bi mu pravzaprav morali slediti vsi. Zdrav človek lahko kršitve pri prehrani malo pomete pod preprogo, pri sladkornem bolniku pa se vsaka kršitev potencira. Ampak na koncu se je pri meni zgodilo, česar si nikoli nisem upal niti predstavljati – moja hiba je pravzaprav postala moja dodatna moč,« začne svojo zgodbo.

Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 39, 30. september 2025.

Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.

revija Jana