UI

»Med vožnjo ga je zadela kap,« so pojasnili na policiji. Nenadni zdravstveni zapleti za volanom niso vsakdanji, ko pa se zgodijo, so lahko usodni. »Najpogostejši so panični napadi, redkejši so kapi in srčni zapleti, a tudi težko dihanje, meglen vid in vrtoglavica lahko vplivajo na izgubo nadzora nad vozilom. Teh simptomov ljudje ne bi smeli podcenjevati,« opozarja reševalec Nejc Petrinčič. Včasih odločajo sekunde. O tem, kako pravočasno prepoznati, da se bližajo zdravstvene težave, nas je poučila zdravnica Veronika Grilj.

Nasveti

Preženi smrt, vrni me v življenje!

Moj oče ni kamikaza!

»Z družino smo se peljali proti mestnemu jedru. Pred nami križišče, polno stoječih avtomobilov, na semaforju rdeča luč. Z mamo sva hipoma utihnili – oče ni zaviral. Nasprotno – pospeševal je! Zakričala sem. Mama ga je zgrabila za ramo, on pa je brez izraza strmel skozi vetrobransko steklo. Kar je sledilo, se mi še danes zdi nadrealistično.

##PAIDBREAK##

Bili smo kot krogla na kegljaški stezi. Oče se je oklepal volana in pritiskal na plin. S hitrostjo več kot sto kilometrov na uro smo prileteli med avtomobile in jih zadevali levo in desno. Pokanje. Trki. Kaos. Ustavila nas je šele ograja nad potokom. Oče je bil še vedno brez izraza. Kot robot. Roke na volanu, a brez odziva. Mami je čez čelo tekel debel curek krvi, sama sem skušala izvleči ukleščeno nogo. Okoli nas kričanje, dim, zvita pločevina,« pripoveduje Manja. Kaj se je zgodilo? »Epileptični napad. Nisva vedeli, da je oče opustil terapijo. Ker vrsto let ni imel napadov, je bil prepričan, da je zdrav,« pravi sogovornica, ki je šele po nesreči izvedela, kakšni simptomi se pojavijo pri njegovi vrsti epilepsije.

»Mama pravi, da se že v preteklosti med napadom ni tresel ali obračal oči, kot si večina predstavlja. Samo ‘odsoten’ je bil, a je hkrati nadaljeval, kar je pač počel. Če je denimo bral ali gledal televizijo, je to delal naprej, le da brez znakov prisotnosti. Ko se je enako zgodilo med vožnjo, je povzročil katastrofo.« Manjo še danes jezi očetova odločitev, da opusti terapijo. »K sreči nihče ni dobil hudih poškodb, a lahko bi se končalo tragično. Ljudje so mislili, da je norec, nekakšen kamikaza, ki je namenoma pridrvel v križišče. Bilo mi je zelo težko.«

Osebni arhiv

Najpogostejši so panični napadi

V uvodu opisana nesreča se je nedavno zgodila v Zasavju. Voznika je med vožnjo zadela kap, ob trku pa je dobil hujše poškodbe, a je preživel in bil prepeljan v bolnišnico. K sreči drugi udeleženci v prometu niso bili poškodovani. »Možganske kapi, srčni zastoji in epileptični napadi se sicer lahko zgodijo tudi med vožnjo, vendar so razmeroma redki,« pojasnjuje zdravstveni reševalec in inštruktor prve pomoči Nejc Petrinčič, ki na podlagi izkušenj s terena ocenjuje, da vozniki najpogosteje doživljajo panične napade, ki jih lahko spremljajo mravljinčenje v okončinah, težko dihanje in tiščanje v prsnem košu.

»Ko se oseba umiri, ti sicer izzvenijo, a v takšnem stanju voznik zelo težko obvladuje vozilo. Pogosta je tudi izčrpanost zaradi dolgih voženj, ki se kaže z vrtoglavico, slabostjo, tesnobo ali motnjami srčnega ritma. Občasno se srečujemo tudi z epileptičnimi napadi, vendar imajo znani epileptiki praviloma omejitve glede vožnje.«

Ne tajite si! 

Petrinčič, ki ima veliko izkušenj s hudimi prometnimi nesrečami, opaža, da ljudje simptomov ne prezremo, jih pa pogosto zanikamo. »Treba je biti iskren sam s seboj glede svojega zdravstvenega stanja in predvsem realen pri oceni. Odgovornost vsakega voznika je, da za volan sede v dobrem telesnem stanju. Če se med vožnjo pojavijo nenadni simptomi – težave z vidom, močna tesnoba, nenavadno bitje srca, nenadna bolečina v glavi ali izrazita slabost –, je treba vozilo čim prej varno ustaviti izven vozišča. Če ocenimo, da potrebujemo zdravniško pomoč, pokličemo 112. Če stanje ni tako resno, pa naj vožnjo, če je mogoče, prevzame druga oseba,« pojasnjuje reševalec.

Ob tem poudarja, da je ob ustavitvi na odstavnem pasu na avtocesti treba vključiti varnostne utripalke in vozilo zapustiti le, če to lahko storimo varno. Pred izstopom se prepričamo, da nas ne ogroža drugo vozilo, nato pa se umaknemo za ograjo in nekaj metrov nazaj, v nasprotni smeri vožnje. »Če vozila ne morete zapustiti, čim prej pokličite pomoč.«

Shutterstock

Ključna je pravilna pomoč

Inštruktor prve pomoči opaža, da ljudje danes vse pogosteje priskočijo na pomoč, kar je zagotovo spodbudno, res pa je, da to zelo pogosto počnejo na napačen način. »V paniki  pozabijo na lastno varnost in se nevarno gibajo po cesti. Panika ne koristi nikomur. Najbolje je, da si vzamemo trenutek za razmislek, ocenimo situacijo in nato mirno ukrepamo po svojih zmožnostih. Pogosto sta dovolj že zavarovanje kraja dogodka in klic na pomoč.«

Če boste na cesti opazili vozilo, ki se nenavadno giba, najprej povečajte varnostno razdaljo oziroma se skušajte izogniti trčenju, če vozi proti vam. Če ocenite, da ogroža promet, pokličite policijo na številko 113. »Če se je že zgodila nesreča ali se je vozilo ustavilo na nenavaden način (denimo zapeljalo z vozišča), najprej varno ustavite svoje vozilo in zavarujte kraj dogodka – z varnostnimi utripalkami, opozorilnim trikotnikom in zadostno razdaljo. Nato preverite stanje voznika. Če presodite, da potrebuje nujno medicinsko pomoč, pokličite 112 in ukrepajte glede na situacijo. V primeru nezavesti in odsotnosti dihanja osebo izvlecite iz vozila in začnite s temeljnimi postopki oživljanja,« še svetuje Petrinčič.

Prepoznajte opozorilne znake

 Pred dogodki, kot so kap, srčni zaplet ali epileptični napad, telo pogosto pošlje opozorilne signale. Veronika Grilj, specializantka interne medicine, pojasnjuje, kakšne spremembe se lahko pojavijo in na katere simptome moramo biti še posebej pozorni. To znanje vam lahko reši življenje – in pomaga, da pravočasno ukrepate tudi takrat, ko pomoč potrebuje nekdo drug, denimo sopotnik ali udeleženec v prometu.

·        Možganska kap

Zdravnica opaža, da smo Slovenci o možganski kapi v zadnjih letih zaradi kampanje GROM razmeroma dobro ozaveščeni, a v praksi mnogi še vedno prezrejo opozorilne znake. Kratica GROM pomeni: G – govor, R – roka, O – obraz, M – minute. In prav ti znaki so ključni. Ob nekaterih oblikah možganske kapi se lahko nenadoma pojavi nerazločen ali nesmiseln govor – človek ne najde pravih besed ali proizvaja nerazumljive zvoke. Občuti lahko tudi nenadno oslabelost ali celo ne zmore premikati roke ali noge, lahko tudi obeh. Tudi del obraza lahko omrtvi.

Pri hemoragični možganski kapi (ko poči možganska arterija), se lahko pojavi zelo močan glavobol, ki ga bolniki pogosto opišejo kot najhujšega v življenju. Med opozorilnimi znaki so lahko tudi vrtoglavica, zlasti pri prizadetosti malih možganov ali možganskega debla, ter popolna ali delna izguba vida, ob kateri človek nima polovice vidnega polja.

»Vse to so že znaki možganske kapi,« poudarja zdravnica. »Če se pojavijo med vožnjo, mora voznik takoj varno ustaviti in poklicati 112. Enako velja, če takšne znake opazimo pri sopotniku.« Če sopotnik izgubi zavest, najprej preverimo, ali diha in / ali ima pulz. Če ne diha, začnemo z oživljanjem. Če diha samostojno, ga namestimo v bočni položaj in počakamo na prihod reševalcev.

Shutterstock

·        Srčni zapleti

Srčni infarkt in motnje srčnega ritma so pogosti – v Sloveniji srčni infarkt vsako leto doživi približno 4.000 ljudi. »Ko govorimo o srčnem infarktu, ljudje najpogosteje opisujejo tiščočo bolečino v prsnem košu, ki se lahko pojavi že ob manjšem naporu ali pa nastopi nenadoma. Bolečina se lahko širi v vrat ali roke, pogosto jo spremljajo težko dihanje, potenje ali slabost,« pojasnjuje dr. Grilj.

Poleg infarkta so lahko nevarne tudi motnje srčnega ritma. »Ljudje jih pogosto zaznajo kot nenadno hitro ali neenakomerno bitje srca. Včasih se ob tem pojavijo občutek težkega dihanja, rahlo tiščanje v prsnem košu ali omotica.«

Nekatere motnje ritma so sicer nenevarne, druge pa lahko vodijo v izgubo zavesti ali celo srčni zastoj, zato je pomembno, da jih ne ignoriramo. »Če se takšni simptomi pojavijo med vožnjo, svetujemo, da voznik takoj varno ustavi in pokliče 112. Če sopotnik izgubi zavest, varno ustavimo, preverimo znake življenja, in če ne diha, pokličemo 112 ter začnemo z oživljanjem.« Če se težave pojavijo pri sopotniku, ravnamo enako. Ob izgubi zavesti preverimo znake življenja – če oseba ne diha, začnemo z oživljanjem, sicer pa jo namestimo v ustrezen položaj in počakamo na prihod reševalcev.

·        Epileptični napad

Epileptični napadi se lahko kažejo zelo različno, v osnovi pa gre za motnjo električne aktivnosti v možganih,« pojasnjuje zdravnica. »Ljudje najpogosteje poznajo generaliziran epileptični napad, pri katerem pride do izgube zavesti. Telo lahko najprej otrdi, nato se začne ritmično tresenje rok in nog. Lahko se pojavijo penjenje sline, pomodrele ustnice, ugriz v jezik ali izguba nadzora nad mehurjem. Po napadu so bolniki pogosto zmedeni in utrujeni, lahko se pojavi tudi prehodna mišična oslabelost.« A to ni edina oblika, saj se napad lahko kaže tudi tako, da je človek videti »odsoten« – strmi v prazno ali izvaja ponavljajoče se gibe, na primer cmokanje ali mežikanje, pri tem pa se ne odziva na okolico.

Nekateri bolniki začutijo tudi opozorilne znake, t. i. avro. Ta se lahko kaže kot bliskanje pred očmi, nenavaden okus, denimo po kovini, ali kot notranji občutek tesnobe. A veliko ljudi teh znakov sploh nima. Če se opozorilni znaki pojavijo med vožnjo, je treba takoj ukrepati. »Voznik naj se nemudoma varno ustavi. Če smo ob osebi, ki doživi napad, poskrbimo, da se ne poškoduje, ničesar ji ne dajemo v usta in pokličemo 112.«

revija Jana