Andrej Petelinšek

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Se še spomnite grozljive tragedije v Koračicah, ko je v divjem neurju električni udar v hlevu ubil vseh devet krav Marije Krajnc? Ko smo jo takrat obiskali, je bila še vedno v šoku. Ob skromni pokojnini ji je dohodek od mleka njenih kravic pomagal preživeti. »Kaj bom pa zdaj,« je takrat obupano vila roke in zrla v prazno. A ljudje so začutili njeno bolečino, takoj so stopili skupaj in začeli zbirati pomoč. Po dveh mesecih je v njenem hlevu spet veselo! V njem je svoj novi dom našlo devet kravic, starih do leta in pol. Dve od njih, prijazni sedemmesečni telički, pa ste ji pomagali kupiti vi, dragi bralci! Zaradi vas se Marija danes spet smeji!

Slovenija

Janina akcija: Pomagajmo Mariji kupiti kravo

Hlev poln življenja

Medtem ko smo se pred dvema mesecema v sicer slikovito podeželsko naselje Koračice pri Svetem Tomažu v Prlekiji pripeljali s cmokom v grlu, je bilo tokrat čutiti eno samo veselje. Marija nas je sprejela vedra, široko nasmejana in odprtih rok, na njenem obrazu ni bilo več niti sledi tegob zaradi nedavne tragedije. Kako le, saj je njen hlev spet poln življenja. »Tako sem vesela,« je ponavljala. »Še danes ne morem verjeti, da je toliko dobrih ljudi in da imam spet polne roke dela s kravicami!«

Ponosno nas je takoj odpeljala v hlev. Devet parov velikih rjavih oči si nas je nekaj časa radovedno ogledovalo, nato pa se živali niso več pustile motiti. Ritem njihovega počasnega žvečenja je kmalu spet ustvarjal občutek vsakdanjosti. Kot da se tragedija ne bi nikoli zgodila. Pa se je in zarezala je globoko! Nekdo je prav gotovo bedel nad Marijo in njenim sinom, da sta ostala živa in zdrava, ko sta hitela pomagati živini.  

Andrej Petelinšek

Ubil jih je električni tok

Konec junija je namreč narava tamkajšnjim prebivalcem pokazala vso svojo moč in povzročila tragedijo. Med besnenjem neurja je orkanski sunek vetra odlomil ogromno smreko, padla je na daljnovod pri hlevu in strgala daljnovodne žice. Po nesrečnem naključju se je udar razširil po zemlji in v trenutku ubil vseh devet krav, ki so bile z železnimi verigami privezane v svojih boksih. Dva prašiča in dvodnevna telička, ki je tako že drugi dan svojega življenja izgubila mamico, so se v drugem prostoru po vsej verjetnosti rešili, ker se v tistem trenutku niso dotikali kovinske ograje svojih boksov. »Srce se mi je trgalo za teličko, ki je ostala sama,« je takrat povedala Marija.  

V trenutku ob vse veselje

 Odkar ji je pred triindvajsetimi leti umrl mož, vodi kmetijo skupaj s sinom. Sami pridelajo vso krmo za živino, ki je večinoma sinova skrb, Marija pa obdeluje velik zelenjavni vrt, kjer pridela vse potrebne vrtnine. Za zimo svojo družino preskrbi z vložninami – letos je konzervirala že okoli 160 kozarcev! A njeno srce je bilo vedno v hlevu pri kravicah. Z ljubeznijo je leta in leta sama vzrejala in vzgajala govedo najznačilnejše slovenske simentalne lisaste pasme. Od petdeset do šestdeset litrov mleka je vsak dan odpeljala v zbiralnico, nekaj pa je zaslužila tudi s prodajo bikcev. Neurje ji je vse to veselje v trenutku odvzelo!

Nisem hotela podoživljati

Vsako jutro, ko je končala z delom v hlevu in odpeljala mleko v zbiralnico, se je ustavila v vaškem bifeju ter poklepetala s sovaščani. To je bil čas, ki si ga je z veseljem vzela zase. Po nesreči se je zaprla vase, tri tedne je v bifeju niso videli, tudi v trgovino ni hodila. Preprosto ni mogla več pripovedovati o žalostnem dogodku in ga vsakič znova podoživljati. Vse do trenutka, ko so odpravili vse posledice nesreče in je skrbno pripravljen hlev pričakal prvi dve kravici! »Ko sta prišli, nisem mogla verjeti svojim očem. Vsake pol ure sem ju hodila gledat!« se je smejala sama sebi. Odtlej je imela svojim prijateljem spet kaj govoriti ob kavici. Hlev se je počasi polnil.

»Odziv je bil nepričakovano dober,« nam je zaupala prostovoljka Silva Viher, ki je pomagala pri organizaciji pomoči in zbiranju donacij v okviru Župnijske karitas Sveti Tomaž. »Tukaj okoli se vsi poznamo, predvsem kmetje dobro vedo, kaj pomeni izgubiti vso živino, zato so ljudje radi pomagali!« Denar so zbirali na tekočem računu tako kot mi, pa tudi s prispevki v dveh bifejih, trgovini in cerkvi. Pet krav so Mariji podarili kmetje, štiri pa so bile kupljene iz zbranih sredstev – dve so kupili iz sredstev, zbranih pri Škofijski karitas, ti so ji s preostankom zbranega pomagali pri nakupu opreme in obnovi hleva, za dve kravici pa ste denar zbrali vi, dragi bralci.

Andrej Petelinšek

Izberite ime! 

Ker Marija na kmetiji živi sama in ni več najmlajša, so se po družinskem posvetu odločili, da se ne bodo več ukvarjali s pridelavo mleka, ki je močno vezano na čas oddaje, temveč bo vzrejala teličke do odraslosti za prodajo. Kravici bralcev naše revije so pripeljali prejšnji ponedeljek. Dva dni pozneje, ko smo Marijo obiskali, sta se že malo navadili novega okolja in sta z veseljem proti nam stegovali glavo, da smo ju lahko čohali. Marija se z njimi veliko pogovarja in jih boža.

»Moraš jih pocrkljati, saj so kot majhni otroci,« jih je ljubeče objela s pogledom. Kako pa jim je ime? »Jah, za zdaj imamo samo Šeko in Milko, tako je prvi kravici imenovala vnukinja,« je skomignila z rameni. Tako smo se domislili, da bi bilo imenitno, če bi imena naših kravic izbrali vi. Predloge bomo zbirali pod našo objavo na FB-strani in vas tam tudi obvestili, kateri dve imeni sta zmagali. Skupaj z Marijo se vam za pomoč iskreno zahvaljujemo. Z vašimi predlogi imen bomo tako skupaj dokončali to zgodbo o solidarnosti, ki je na Marijino kmetijo vrnila življenje, smeh in upanje.   

revija Jana