Shutterstock

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Bilo je na robu bazena v ogromnem turističnem kompleksu, mlada mamica je sedela na brisači na betonskih tleh in dojila otročka, starega dva, tri mesece. Kako ganljiv pogled, si misliš, pa ni bilo čisto tako. Medtem ko je dojenček lovil bradavico, je mama tapkala po telefonu. Ko je začel jokati, je uredila stvar in se znova posvetila raziskovanju sveta, ki je bil daleč od njenega deteca. Nič bucibuci, pridno papaj, da boš potem sladko spančkal, in podobne ljubeznivosti, ki jih otrok sicer ne razume, občuti pa. Menda že v maternici spoznava, s kakšnim veseljem ga čakajo tam zunaj, reagira na glasbo in prepoznava materin glas, pravi znanost.

Ta teden je več kot 43.000 učencev in dijakov prvič prestopilo prag šole in za dobrodošlico so dobili – ustavo. Človek najprej pomisli, da je spet nekdo dobro zaslužil, če gre za darilo, knjiga najbrž ni natisnjena v najcenejši verziji. Hkrati se poraja divja jeza, ker oblast, ki ima polna usta sodelovanja z vsemi dobro mislečimi, na najbolj butast način sporoča, da bo počela, kar bo hotela. Minister za šolstvo in vsa vlada so dobro vedeli, kakšna bo reakcija – kaj bodo imeli prvošolci od zapletenega besedila, ko pa še slikanice večinoma ne znajo prebrati, čeprav črke morda že poznajo? Še pomembnejše vprašanje je, kaj državljanom sporoča oblast, ki sama krši ustavo in minira ustavno sodišče? Imamo moč in za vsako ceno jo bomo uporabili, vi pa ubogajte in sprejmite naše odločitve, pa čeprav so posmeh zdravemu razumu. Ali nekaj takšnega. A dovolj o tem.

Slovenija

Janin uvodnik: Ena luštna štorija

Vstop v prvi razred je za malčke zares nekaj prelomnega, življenja brez obveznosti je vsaj za naslednjih 60 let konec. Mnogi starši bi radi otrokom podaljšali otroštvo, zato jih pošljejo v šolo leto pozneje, čeprav za to ni pametnega razloga; letos je v Ljubljani ostalo doma kar 18 odstotkov otrok, godnih za šolo. Strokovne razlage, zakaj to večinoma ni dobro (če seveda razlogi za odlog niso razumni), so obširne, a jih preveč zaščitniški starši raje ne slišijo. A vrnimo se k prvemu šolskemu dnevu – vsi, ki imajo pri tem kakšno vlogo, se praviloma zelo potrudijo, da ostane otrokom v večnem spominu. Starši imajo pravico do plačanega dopusta, mnoge šole s pomočjo staršev in občin pripravijo otrokom spominska darilca (poleg ustave bodo ponekod dobili slikanico Slavka Pregla), na ta dan so tudi kršena pravila o zdravi prehrani, prevladujejo seveda sladkarije. Žur na šolskem dvorišču in prvi obisk razreda, kjer bodo otroci poslej prebili veliko časa, se nedvomno vtisneta v spomin.

A vrnimo se k mamici, ki je na robu bazena s telefonom v roki dojila svojega malčka. Morda je bil zgolj slučaj in je res morala kaj nujno urediti, je pa to bolj malo verjetno, saj podobne prizore nenehno videvamo. Stroka opozarja na rušilni komunikacijski šum, ki ga ustvarjamo – ne le, da vse manj beremo, vse manj se tudi pogovarjamo, in to je tisto najhujše. Ne znamo več sesti skupaj in se tako dolgo pogajati, da dosežemo kompromis. Pojma »dober prepir«, ko brez žaljivk in nesramnosti malo glasneje predstavimo svoje argumente, skoraj ne poznamo več. Poslanci nas vsak dan postavljajo pred dejstvo, da je največji frajer v TV-soočenjih tisti, ki čim bolj žali in kriči, skače sogovornikom v besedo, zmerja voditelja in se ne drži zastavljene teme.

Še veliko huje pa je, da se med seboj (in najbrž niti s starši in učitelji) ne znajo pogovarjati mladi. Vse redkeje se družijo, čeprav se hkrati hvalijo, da so v »stalni navezi«. Pogovarjajo se v kratkih, odsekanih stavkih brez nepotrebnih okraskov, dopisujejo si v najstniškem slengu, ki jih potem spremlja tudi v odraslosti (saj menda berete grozovitosti na družbenih medijih), in ko bi morali kaj rešiti s poglobljenim pogovorom, zmanjka misli in primernih besed, zato se v nemoči zatekajo h grobostim najnižje vrste. Pri vseh problemih, ki jih imamo s pomanjkanjem učiteljev in njihovo avtoriteto, jih je nekaj, ki jih moramo reševati doma – kar na kratko pomeni pogoste in prisrčne odnose v družini, z jasnimi pravili in primerno delitvijo dela. Z večno mislijo, da ne trgajmo vezi, preden smo jih sploh spletli.

revija Jana