UI

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Pismo bralke: Nekaj moram ukreniti

V rodni vasi, od koder sem šla pred 20 leti študirat in kamor se za stalno nisem več vrnila, redno pa še obiskujem starše, živi posebnež, ki ga je življenje kar globoko zaznamovalo. Dolgo je živel v tujini in se vrnil po smrti staršev. Je samski, ima pa dva psa, s katerima res grdo ravna. Vsa vas za to ve, a se nihče v to ne vtakne, nihče mu nič ne reče. Prijavil ga je nekdo, ki ni domačin, verjetno kak izletnik oziroma pohodnik, menda je prišel inšpektor, a ga je pregnal in se dotični potem ni več vrnil. Ta posebnež se pogosto oglasi pri mojih starših, dasta mu kaj za pod zob ali mu skuhata kavo. Svoja dva psa prižene s sabo in moram reči, da sem bila zgrožena, ko se ju videla. To, da sta vsa garjava in v klopih, je še najmanj, morate mi verjeti. Hotela sem posredovati, mu kaj reči, poklicati spet inšpekcijo ali policijo, pa mi je mama rekla, da nikakor.

Odnosi

Prostovoljno pred poroto: Mož ima dva obraza

Bi pač dobil drugo žival in z njo ravnal enako, če bi mu ti dve odvzeli. Da je imel že veliko psov in z vsemi tako ravnal. Da ne zna drugače. Da je to pač neke vrste ljubezen, kakršno je zmožen izkazovati. Psa mu res sledita kot senci, nima ju privezana, z njim sta ne glede na vse, kar jima počne. Razmišljala sem tudi, da bi ju kar odpeljala, ju zvabila s kakšnim priboljškom do avta in bi šli. Ampak bi se verjetno res zgodilo, kot je rekla moja mama: dobil bi nove živali in krog bi se ponovil. Ampak misel na ta dva psička mi ne da miru, nekaj moram ukreniti. Kako naj po vašem pristopim k stvari?

 Ajda

Odgovore porotnikov si preberite v reviji Jana.

revija Jana