Shutterstock

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Dim velikih gozdnih požarov ne pozna državnih meja. Lahko potuje več sto ali celo tisoč kilometrov daleč in s seboj nosi nevidne delce, ki vplivajo na zdravje ljudi tudi tam, kjer ognja nikoli niti videli niso. Večina ljudi tega morda ne opazi, občutljive skupine pa lahko začutijo težje dihanje, draženje oči ali večjo utrujenost. Prav zato strokovnjaki ob obdobjih močnega dima priporočajo spremljanje kakovosti zraka, omejitev daljših aktivnosti na prostem in posebno previdnost pri kroničnih bolnikih.

Strupeni trdni delci potujejo daleč

Ko gori gozd, ne nastajajo le oblaki dima. V zrak se sproščajo ogromne količine drobnih trdnih delcev, ki jih s prostim očesom ne vidimo, naši nosovi pa jih ne morejo zadržati, da se nam ne bi zalezli v pljuča. Največ je delcev PM2,5 in PM10, ki nastanejo pri nepopolnem zgorevanju lesa, grmovja in druge vegetacije. Večji delci se razmeroma hitro usedejo na tla v bližini požara, najmanjši pa ostanejo v zraku več dni in jih veter lahko odnese daleč čez ozemlje več držav.

Koliko delcev nastane, je odvisno od velikosti požara, vrste rastlinja in vremenskih razmer. Veliki gozdni požari lahko v ozračje izbruhajo več tisoč ton drobnih delcev, skupaj z velikimi količinami ogljikovega dioksida, ogljikovega monoksida in drugih plinov. Zato lahko tudi požar, ki gori daleč stran, začasno vpliva na kakovost zraka v širši regiji. Prav drobni delci so razlog, da dim požarov pogosto zaznajo sateliti in merilne postaje po vsej Evropi. Sateliti evropskega programa Copernicus redno spremljajo dimne oblake, ki iz Grčije dosežejo Balkan, Italijo in ob pravih vremenskih razmerah tudi Slovenijo. Podobno dim iz velikih požarov v Franciji lahko prepotuje velik del srednje Evrope.

Novice

Vse hujši požari: za umik iz goreče hiše samo še tri minute

Večina ljudi ob dimu pomisli predvsem na kašelj in pekoče oči. Toda posledice so lahko veliko resnejše. Delci PM2,5 so tako majhni, da prodrejo globoko v pljuča, del pa jih celo preide v krvni obtok. Zdravniki opažajo več poslabšanj astme in kronične obstruktivne pljučne bolezni, več obiskov urgentnih ambulant zaradi težkega dihanja, povečano tveganje za srčni infarkt in možgansko kap ter več hospitalizacij. Najranljivejši so otroci, starejši, nosečnice ter ljudje z boleznimi srca in pljuč. Njihov organizem se z onesnaženim zrakom spopada veliko težje kot pri zdravih odraslih.

Profimedia

Kaj to pomeni za Slovenijo?

Čeprav Slovenija – na srečo – še ni doživela tako obsežnih požarov kot sredozemske države, ni odporna proti njihovim posledicam. Ob določenih vremenskih razmerah lahko dim iz Italije, Hrvaške, Grčije ali Francije poslabša kakovost zraka tudi pri nas.

Ko to pišemo, požar še vedno tli v bližini Bovca. Požar na tem območju najbolj vpliva na kakovost zraka v neposredni okolici, kjer so koncentracije dima in drobnih delcev PM2,5 najvišje. Vpliv dima pa morda ne bo ostal omejen na Posočje. Če bodo vremenske razmere ustrezne, lahko veter dim odnese tudi proti drugim delom Slovenije ali čez mejo v Italijo in Avstrijo. Med potjo se sicer večinoma razredči, zato so vplivi na kakovost zraka drugod po večini precej manjši, vendar jih lahko merilne postaje še zaznajo kot povišane koncentracije trdnih delcev.

Zaradi podnebnih sprememb, ki prinašajo daljša sušna obdobja in pogostejše vročinske valove, znanstveniki pričakujejo še več velikih požarov in s tem tudi več dni z močno onesnaženim zrakom. Požari zato niso več »le« naravna nesreča, ampak čedalje večji izziv za javno zdravje.

revija Jana