Osebni arhiv

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Kako sta se pripravljali na mednarodno maturo?

Nina: Celotni dve leti, kolikor traja program, sem se trudila za sprotno konceptualno razumevanje snovi in oddajanje seminarskih nalog pred rokom. Poleg tega sem dala vse od sebe na ocenjevanjih znanja. Pred maturo sem nato sistematično ponovila vso snov s poudarkom na svojih šibkejših področjih.

Iza: Tudi jaz sem se na mednarodno maturo pripravljala dve leti. Velik delež ocene so tudi interne naloge in eseji, zato ni dovolj, da se začneš učiti tik pred izpiti. Snov sem skušala ves čas sproti utrjevati, pred maturo pa sem največ časa namenila reševanju preteklih izpitnih pol in ponavljanju.

Obe sta se odločili za študij medicine. Tudi ta študij zahteva veliko učenja. Se radi učita?

Nina: Ja, rada se učim, če me snov zanima in se lepo povezuje, poleg tega sta radovednost in znanje zame zelo pomembni vrednoti.

Iza: Tudi jaz se rada učim, če me tema zanima. Ne bi rekla, da uživam v učenju na pamet, veliko bolj me motivira, ko razumem, zakaj nekaj deluje. Ravno zato me medicina tako privlači, ker se mi zdi zelo zanimiva in ker vem, da se bom ves čas učila nekaj novega.

Zakaj vaju je pritegnila prav medicina? Nekateri menijo, da ni dobro, če so vrhunske ocene edino merilo za vpis na medicino, saj mora biti dober zdravnik tudi empatičen pa še kaj. Kako gledata na to?

Nina: Medicina se mi kot področje zdi izjemno raznovrstna, med seboj pa se povezuje, kar me je izjemno pritegnilo. Poleg tega rada delam z ljudmi in zdi se mi, da je prav pomoč sočloveku moje življenjsko poslanstvo. Zdi se mi, da je za to, da si resnično dober zdravnik, potrebna ogromna količina empatije in občutka za človeka, saj zdravniki ljudem pomagajo v njihovih najtežjih trenutkih.

Iza: S tem se popolnoma strinjam. Znanje je seveda nujno, ampak samo dobre ocene še ne naredijo dobrega zdravnika. Zdravnik mora znati poslušati ljudi, biti empatičen, potrpežljiv in znati komunicirati. Mislim, da medicina ravno zato združuje dve stvari, ki sta mi všeč – znanost in delo z ljudmi. Upam, da bom lahko med študijem razvijala oboje.

Kaj počneta, kadar se ne učita?

Nina: V prostem času poskrbim, da veliko časa namenim ustvarjanju, predvsem pisanju. Poleg tega sem rada v naravi, od koder črpam navdih, tam se počutim izjemno mirno.

Iza: Že nekaj let delam v Layerjevi hiši v Kranju, kar mi je zelo všeč, saj rada delam z ljudmi. Poleg tega igram violončelo v orkestru, glasba pa mi pomeni dober način za sprostitev. Rada grem tudi na kakšen koncert s prijatelji ali pa čas preživim z družino. Pomembno je, da imaš poleg šole in učenja tudi aktivnosti, ki te veselijo in ti pomagajo odmisliti stres, ki ti ga povzroča šola.

Kaj bi radi v prihodnosti spremenili na svojem področju ali na splošno?

Nina: Predvsem si želim, da bi v družbi zavladalo več sprejemanja, sočutja in spoštovanja do sočloveka, živali in narave.

Iza: Če bom lahko s svojim delom ljudem olajšala življenje ali jim pomagala v težkih trenutkih, bom to štela za svoj največji uspeh. Na splošno pa si želim družbe, ki ceni znanje, trdo delo in spoštljiv odnos do drugih.

Si svojo prihodnost zamišljata v Sloveniji ali tujini? Je Slovenija spodbudno okolje za mlade?

Nina: Iskreno, še ne vem. Zagotovo me zanima izkušnja v tujini, a zdaj sem se odločila za študij v Sloveniji, ker verjamem, da so naše univerze izjemno kakovostne. S tega vidika se mi zdi, da je Slovenija spodbudno okolje za mlade. Seveda obstajajo dejavniki, ki so za mlade v tujini boljši kot pri nas, ampak se mi ne zdijo tako pomembni, da bi bila selitev povsem očitna odločitev.

Iza: Zelo rada bi med študijem ali pozneje pridobila kakšne mednarodne izkušnje, ker verjamem, da te to osebno in strokovno zelo obogati. Mislim, da je pomembno izkoristiti vsako priložnost za učenje, tudi v tujini. Hkrati se ne bi rada vnaprej odločala, kje bom ostala. Vesela sem, da sem odraščala v Sloveniji in bom svoj študij tu tudi nadaljevala, saj je varna, imamo kakovostno izobraževanje in življenje. Želim pa si predvsem okolja, v katerem imam možnosti za razvoj, napredovanje in kjer je moje delo cenjeno.

Ali vaju v sodobni družbi kaj še posebno moti ali skrbi?

Nina: Skrbi me predvsem rastoča nestrpnost do že najmanjših različnosti, pa tudi ignoranca do težav, ki nas osebno ne prizadenejo.

Iza: Mislim, da imajo družbena omrežja danes zelo velik vpliv na družbo, predvsem na mlade. Omogočajo veliko dobrega, hkrati pa lahko hitro ustvarijo nerealno sliko življenja in spodbujajo primerjanje z drugimi. Še posebej me skrbi, da so mlajše generacije temu izpostavljene že zelo zgodaj, ko se še oblikujejo njihove vrednote in pogled na svet. Zato se mi zdi pomembno, da se mlade spodbuja h kritičnemu razmišljanju o vsebinah, ki jih spremljajo.

revija Jana