Profimedia

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Najnovejša analiza ministrstva kaže, da v osnovnih šolah primanjkuje okoli 1855 učiteljev. Najtežje je dobiti učitelje naravoslovnih predmetov, pomanjkanje pa šole rešujejo s povečanim obsegom dela, upokojenci in tudi zaposlenimi, ki nimajo ustrezne izobrazbe. »Če rečem nič, je tudi to številka, ki nekaj pove,« o številu prijav na nekatere razpise pravi Sašo Božič, predsednik Združenja ravnateljev in pomočnikov ravnateljev Slovenije in ravnatelj OŠ Mengeš.

Zadnji teden pred prvim šolskim zvoncem so se na slovenskih šolah zaključevale še zadnje priprave na novo šolsko leto. Učilnice so se urejale, učitelji pripravljali na pouk, ravnatelji pa ponekod še vedno reševali eno največjih težav slovenskega šolstva – kje dobiti dovolj ljudi, ki bodo 1. septembra stopili pred učence.

· Novice

Postaja šola privilegij?

»Zagotovo lahko govorimo o več tisoč manjkajočih strokovnih delavcih, učiteljih in vzgojiteljih v vrtcih. Ravno tako manjka zelo veliko tehnično-administrativnega kadra po šolah,« opozarja Sašo Božič, predsednik Združenja ravnateljev in pomočnikov ravnateljev Slovenije (ZRPRS) in ravnatelj OŠ Mengeš.

Zaposlitev · Oglas

Biotehniška šola Maribor - šola z najstarejšo tradicijo kmetijskega izobraževanja v Sloveniji

Ravnatelji, pravi, na težavo opozarjajo že vrsto let. »Razlogi so različni, kompleksni in niso rešljivi z danes na jutri. Ravnatelji smo že vrsto let opozarjali, da se bo to zgodilo, in s tem problemom se zdaj iz leta v leto spopadamo vedno težje, ker enostavno kadra ni.«

Borut Živulović / BOBO

V osnovnih šolah manjka okoli 1855 učiteljev

Da težava ni zgolj občutek ravnateljev, kaže letošnja analiza Ministrstva za izobraževanje, znanost in mladino. Po oceni ministrstva v slovenskih osnovnih šolah primanjkuje približno 1855 učiteljev.

Pri tem pa je pomembno, kaj ta številka pomeni. Ne gre zgolj za prazna delovna mesta in učilnice brez učitelja. V oceno so vključena tudi delovna mesta, na katerih več kot polovico ali vse ure izvajajo učitelji brez ustrezne izobrazbe.

Prav zaradi tega kadrovske krize starši in učenci pogosto niti ne opazijo. »V javnosti se to ne vidi. Otroci pridejo v šolo, mi jih sprejmemo od jutra do popoldneva, ko odidejo domov, in na zunaj vse deluje. Veliko šol pa mora biti že izjemno iznajdljivih, predvsem vodstva šol oziroma ravnatelji, da za te otroke zagotovijo kolikor toliko normalen pouk,« pravi Božič.

V osnovnih šolah, ki so sodelovale v raziskavi ministrstva, je bilo 224 učiteljskih delovnih mest nezasedenih, še bistveno večji problem pa se skriva drugje: 1172 učiteljev je večino ali vse ure izvajalo brez ustrezne izobrazbe.

Profimedia

»Če rečem nič, je tudi to številka«

Že nekaj let je po Božičevih besedah izjemno težko dobiti predvsem učitelje naravoslovnih predmetov. »Čisto vseeno je, ali govorimo o matematiki, fiziki, tehniki. Tukaj je izjemen upad kadra, kar je nekje logično, ker ti profili toliko lažje dobijo zaposlitev v gospodarstvu. Ampak tudi na družboslovnih smereh oziroma na razrednem pouku ni nič kaj dosti bolje. V bistvu lahko rečemo, da si vsakič, ko iščeš katerikoli kader, v stiski, ali ga boš dobil ali ne.«

Na vprašanje, koliko prijav lahko danes šola pričakuje na razpis za najbolj iskane učitelje, odgovori zelo nazorno. »Če rečem nič, je tudi to številka, ki nekaj pove. Če damo razpis za recimo nadomeščanje fizike in dobimo eno prijavo, smo neizmerno veseli.«

Podobno kažejo podatki ministrstva. Razpis za učitelja matematike je moralo več kot enkrat ponoviti 155 šol, med njimi 126 osnovnih. Razpise za fiziko je ponavljalo 80 šol, za razredni pouk 69 osnovnih šol, za tehniko in tehnologijo 67, za slovenščino 70, za angleščino 59 in za kemijo 39 šol. Težave so tudi pri računalništvu oziroma informatiki in dodatni strokovni pomoči.

Učitelj biologije poučuje fiziko

Kaj pa se zgodi, če ustreznega učitelja preprosto ni? »Takrat ravnatelji čaramo,« odgovarja Božič.

Rešitve so zelo različne. »Pomagamo si z učitelji, ki sicer imajo pedagoško izobrazbo, pa nimajo izobrazbe za določen predmet. Recimo, da učitelj biologije uči fiziko. Pomagamo si s strokovnimi delavci, ki so začeli pedagoški študij, pa ga mogoče niso zaključili do konca. Pomagamo si z upokojenci, ljudi, ki so na tem, da bi odšli v pokoj, naprošamo in nagovarjamo, da podaljšajo svoj delovni staž. Pomagamo si z združevanjem skupin, z ukinjanjem oddelkov.«

Ponekod gredo še dlje. »Pomagamo si tudi z ljudmi, ki v resnici nimajo nobene ustrezne izobrazbe, nimajo pedagoško-andragoške izobrazbe in niti niso študirali na pedagoško-andragoških smereh, pa zanje ravnatelji na razgovoru ocenimo, da bodo zmogli prevzeti razred in ga peljati vsaj po svojih najboljših močeh v tisto smer, kamor naj bi šel.« Po njegovih besedah je po slovenskih šolah »kar nekaj takih oseb«.

Podatki ministrstva kažejo podobno sliko. Vseh 352 osnovnih šol, ki so odgovorile na vprašanje o načinih reševanja kadrovske stiske, je uporabljalo povečan obseg dela učiteljev. Nekaj več kot polovica jih je delo reorganizirala oziroma prerazporejala, skoraj 45 odstotkov pa jih je zaposlovalo tudi osebe, ki niso ustrezno usposobljene. Šole vključujejo tudi upokojene učitelje, združujejo oddelke in opuščajo pouk v manjših učnih skupinah.

Matematika je na urniku, toda kdo jo poučuje?

Posledice zato niso nujno vidne kot odpadla ura. Otrok ima matematiko na urniku in jo tudi obiskuje. Toda vprašanje je, kdo stoji pred njim.

»Če je šola celo leto brez učitelja matematike, otroci matematiko imajo, samo verjetno je raven znanja, ki ga dobijo pri osebi, ki jih uči matematiko, pa ni učitelj matematike, zagotovo drugačna, kot bi bila, če bi imeli učitelja matematike,« opozarja Božič.

Prav zato meni, da se o razsežnosti problema govori premalo. »Problem je veliko, veliko bolj resen in obsežen, kakor si mogoče mislimo glede na to, da so otroci v šoli. Mi prvošolčkov ne prenaročimo za naslednje šolsko leto.«

Pomanjkanje se preliva tudi na učitelje, ki v šolah ostajajo. Prevzemajo dodatne ure in nadomeščajo sodelavce. »Če ima učitelj že 120 odstotkov, se pravi 20 odstotkov povečan obseg svojega dela, je že na svojem maksimumu. Možno je z njim skleniti pogodbo tudi za dodatno delo, ampak to je potem že nerealno. Sedemindvajset ur pouka, intenzivno se pripravljati na vsako uro tega pouka, spremljati večje število otrok – učitelji so preobremenjeni.«

V Mengšu so kader našli, a tudi tam govorijo o sreči

OŠ Mengeš je letošnje kadrovanje vendarle uspešno zaključila. »Na naši šoli imamo v letošnjem letu kadrovsko sliko sestavljeno, imamo ves kader, ki ga potrebujemo. Moram reči, da imamo srečo, kader smo dobili,« pravi Božič.

Posebej zadovoljni so, da so našli tudi učitelje za nadomeščanje daljših odsotnosti. Prav tam je lahko iskanje še težje. »Če šola išče učitelja za nedoločen čas, potem ima še nekaj možnosti, da ga dobi. Ko pa iščemo učitelja za nadomeščanje daljših odsotnosti, recimo porodniških, je to za nas res hud izziv. Dobiti nadomeščanje za določen čas je danes skoraj misija nemogoče.«

Enota v Sodražici

Nov dom za starejše je nared, stanovalcev pa ne bo. Kaj je šlo narobe?

Mengeški šoli po njegovem pomaga tudi lokacija. Blizu je Ljubljane in ima širši kadrovski bazen na ljubljanskem ter domžalsko-kamniškem območju, hkrati pa se zaposlenim ni treba vsak dan prebijati do središča prestolnice. »Tudi to danes lahko naredi razliko, ko iščeš učitelja.«

Profimedia

Prihodnja leta bi lahko bila še težja

Težava pa se ne konča z letošnjim 1. septembrom. Božič opozarja na dva procesa, ki se dogajata hkrati: mladih, ki vstopajo v učiteljski poklic, je premalo, obenem pa se upokojuje številčna generacija zaposlenih. »Novih učiteljev, diplomantov, ljudi, ki so pripravljeni vstopiti v učiteljski poklic, je veliko manj, kot je odhodov iz tega poklica, bodisi zaradi upokojevanja bodisi zaradi iskanja drugih kariernih poti.«

V osnovnih šolah, ki so sodelovale v letošnji raziskavi ministrstva, se je leta 2025 upokojilo 433 učiteljev, letos pa naj bi pogoje za upokojitev izpolnilo še 591 učiteljev oziroma 3,9 odstotka zaposlenih. »Upokojuje se najštevilčnejša generacija in upokojevala se bo še naslednjih nekaj let, tako da se bo stanje zagotovo prej slabšalo kot izboljšalo,« meni Božič.

· Slovenija

Začetek rokov za oddajo prijav za štipendije

Ministrstvo med ukrepi za blaženje pomanjkanja navaja štipendiranje študentov pedagoških programov, subvencioniranje nadaljnjega izobraževanja, pripravništva, alternativne poti v učiteljski poklic, spremembe pogojev zaposlovanja in prenovo plačnega sistema. Za študijsko leto 2026/27 je denimo razpisanih 200 štipendij po 300 evrov mesečno za študente programov s področja naravoslovja in posebnih potreb.

Božič pa meni, da bodo potrebne globlje sistemske spremembe. »To ni več problem, pri katerem bi rekli, da smo na poti k prepadu ali blizu prepada. Mi zdaj že čez letimo. Stvar je tako daleč, da se je z danes na jutri zagotovo ne da rešiti. Potrebne bodo res sistemske spremembe, ki bodo na dolgi rok stvari spet postavile na pravo mesto.« In dodaja: »Šolstvo je temelj. Če nimamo šolstva, bo, ne z danes na jutri, ampak na dolgi rok, vse padlo.«