revija Jana

Težko smo jo našli, škoda, da nismo takrat kupili dveh. Sicer je še zmeraj prislonjena na sosedovo  drvarnico, a si nihče ne upa tja, da bi jo vzel. 

Prejšnji mesec, bilo je še nenavadno toplo, smo si namreč neko nedeljo  privoščili zajtrk na vrtu,  lovili smo še zadnje tople sončne žarke in tarnali, kako bo lepega vremena kmalu konec. Ptički so ščebetali in pobirali drobtinice z mize, iz radia se je slišal promenadni koncert, skratka, vse je že dišalo po idili, ko se je pri sosedih zaslišal močan tresk z vrati. Tudi oni so si očitno zaželeli zajtrka v naravi, kar pa nikakor ni dišalo njihovi šestnajstletni smrklji, saj je prihrumela za mizo v pižami in  s frizuro,  podobno omelu.

 Pa zakaj mora tako zgodaj k zajtrku, se je drla. Bilo je pol enajstih dopoldne. Zato, ker gremo babici čestitat za rojstni dan, se je branila mama. Zakaj  mora ona zraven, kaj pa ima z babico? Čisto po naključju jo je pazila deset let, je rekla mama prijazno. Pa kaj? Če je ne bi ona, bi jo pač kdo drug, starši pač morajo poskrbeti za varstvo svojih otrok. Sploh pa ne more zraven, ker nima česa obleči, mama ji namreč ni kupila tiste odštekane majice z majhnim nosom in velikanskimi očali na sprednji strani. Ampak saj ima vendar sto drugih majic! Kaj jo briga, tiste so že za klošarje, ona hoče tisto z očali ali pa ne gre k babici. Nedelja je in trgovina je zaprta, se je spet branila mama, hči pa, da je to ne zanima.

Odnosi

Nevrotična gospodinja: bitka s spodnjim perilom, ki skrije 'klobase'

Smrkljin oče je medtem potrpežljivo bral časopis, meni pa so se nekam sumljivo tresle roke. Nič nisem rekla, ker bi se vse slišalo na ono stran ograje. Spogledala sem se s cenjenim soprogom, ki je položil skodelico na krožnik tako silovito, da se je razletela. Ampak debate še ni bilo konec.  Pri sosedovih je namreč zmanjkalo šampona. Ne kakršnegakoli, temveč tistega, ki ga uporablja ljuba hči. Pa si umij lase z našim šamponom, saj mu nič ne manjka, je rekla dekletova mama, zdaj že z nekoliko tresočim se glasom. Kako da ne, to je šampon za plešaste starce, ne pa za njene čvrste lase,  ki se svetijo samo po šamponu, ki ga je zmanjkalo. Se pravi, da ne gre k babici, ker si ne more umiti las. Ampak babica te vendar pričakuje, posebej zate bo ocvrla piščanca, ki ga imaš najraje, je rekla mama skoraj jokaje. Oče je nekoliko zašumel s časopisom, rekel pa ni nič.

Naj si vsi skupaj vtaknejo tistega piščanca nekam, saj tako ali tako samo redi, je revsknila smrklja in butnila v skodelico s kavo, da se je ta razlila po vsej mizi. No, vidiš, kaj si naredila, se je zadrla na mamo. Nisem, se je ta branila, seveda si, je spet tulila hčerka, z nogo si sunila v mizo, zato da bi bila jaz kriva.

Nadaljevanje kolumne si lahko preberete v reviji Jana, št. 49, december 2025.

Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.