Osvežitev še ne pomeni konca vročinskega vala? Gregorčič o tem, kaj sledi
Čeprav se bodo temperature po prehodu hladne fronte nekoliko znižale, poletne vročine še ni konec. Meteorologi opozarjajo, da se trenutni vročinski val po objektivnih merilih morda sploh ne bo zaključil.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Čeprav se je po izjemno vročih dneh ozračje malenkost ohladilo, poletne vročine še ni konec. Kot smo že pisali, je padel rekord po trajanju zaporednih dni vročine nad 35 stopinj Celzija.
Tretji vročinski val: ali morda en sam zelo dolg?
Letošnje poletje so zaznamovali že trije vročinski valovi – junija, julija in avgusta, kar pa po besedah meteorologa z Agencije RS za okolje (Arso) Braneta Gregorčiča v zadnjih desetletjih ni več nič neobičajnega.
"Ta vročinski val se je včeraj sicer končal v svoji največji intenzivnosti, po objektivnih meteoroloških kriterijih pa se verjetno še ne bo zaključil," pojasnjuje. Čeprav bodo temperature v prihodnjih dneh okoli 30 stopinj Celzija, bo srednja dnevna temperatura predvidoma še vedno nekoliko nad 24 stopinjami, kar je meteorološki prag za vročinski val.
"Zato lahko rečemo, da se bo tretji vročinski val podaljšal približno do 15. avgusta. Če pa bi se zaradi nekaj desetink stopinje v naslednjih dneh vendarle prekinil, bi od nedelje naprej govorili že o četrtem vročinskem valu. Število vročinskih valov zato ni vedno najbolj pomembno - lahko imamo en zelo dolg vročinski val ali pa dva krajša," poudarja Gregorčič.
Vročina se je selila po Sloveniji
V nasprotju z nekaterimi preteklimi vročinskimi valovi tokrat ni bilo enega samega območja, ki bi bilo ves čas najbolj izpostavljeno.
"Težišča vročine so se med vročinskim valom selila. Najprej je bilo najbolj vroče v zahodni in osrednji Sloveniji, nato bolj na vzhodu, zdaj pa znova v zahodnem in osrednjem delu države. Zato težko izpostavimo eno območje, ki bi bilo bolj izpostavljeno ves čas vročinskega vala," pojasnjuje Gregorčič.
Tropskih noči je vse več
Poletja niso vse bolj vroča le podnevi. Vse pogosteje visoke temperature vztrajajo tudi ponoči.
"Število tropskih noči se v zadnjih desetletjih povečuje," pravi Gregorčič. Dodaja, da v zadnjem vročinskem valu največjih težav ni povzročala visoka zračna vlaga, temveč vetrovne noči, ki niso omogočile dovolj učinkovitega ohlajanja zraka pri tleh.
Ob tem izpostavlja zanimiv podatek z Rogle, kjer so tri jutra zapored izmerili temperaturo nad 20 stopinj Celzija. "Mislim, da se to v zgodovini meritev še ni zgodilo."
Po njegovih besedah se vpliv globalnega segrevanja jasno kaže tudi v Sloveniji.
"Ozračje se pri nas v zadnjih desetletjih segreva precej hitreje, kot narašča globalna temperatura. Poletja so danes v povprečju približno tri do štiri stopinje Celzija toplejša, kot so bila v drugi polovici prejšnjega stoletja."
Ohladitev bo le začasna
Po današnjem prehodu oslabljene hladne fronte so se temperature sicer nekoliko znižale, vendar meteorologi opozarjajo, da gre le za kratkotrajno osvežitev.
V severni polovici Slovenije bo hladnejši atlantski zrak prinesel nekaj ploh in neviht, medtem ko bo padavin na jugu precej manj. Na Primorskem se ohladitev skoraj ne bo poznala, saj bodo temperature še naprej okoli 34 stopinj Celzija.
Od nedelje naprej se bo ozračje ponovno začelo segrevati. Sredi prihodnjega tedna bi lahko temperature znova dosegle okoli 35 stopinj Celzija, do prazničnega 15. avgusta pa tudi nekoliko več.
Radikalnejše padavine šele po 15. avgustu?
Po trenutnih izračunih bi lahko radikalnejša osvežitev z več padavinami prišla šele po 15. avgustu, vendar Gregorčič opozarja, da so tako dolgoročne napovedi še vedno negotove.
Dolgotrajna vročina in pomanjkanje padavin se vsekakor poznata tudi na vodotokih. Hidrolog ARSO Andrej Golob opozarja, da je vodnatost rek po vsej Sloveniji nizka in še naprej upada.
Po njegovih besedah so razmere vse bolj podobne najbolj sušnim letom zadnjih desetletij, kot so bila leta 1993, 2003 in 2022. Za zdaj je vode v večini rek sicer še nekoliko več kot takrat, vendar razlogov za optimizem ni.
"Zavedati se moramo, da smo šele v začetku avgusta, v prihodnjem obdobju pa ni na vidiku obilnejših padavin, ki bi stanje bistveno izboljšale," opozarja.
Če se bo sušno obdobje nadaljevalo, se bodo vodostaji in pretoki po njegovih besedah postopoma približevali najnižjim vrednostim zadnjih desetletij.
Najbolj kritični Mura in Drava
Podoben trend opažajo tudi pri podzemnih vodah.
"Pri podzemnih vodah je dinamika zelo podobna kot pri površinskih vodah, le da se primanjkljaj pokaže nekoliko pozneje. Tudi gladine podzemnih voda se počasi znižujejo. Stanje za zdaj še ni zaskrbljujoče, ker pa na vidiku ni obilnejših padavin, vsekakor velja skrbna poraba pitne vode," poudarja Golob.
Med območji, kjer so razmere trenutno najbolj zahtevne, izpostavlja porečji Mure in Drave.
"Tam so pretoki med najnižjimi v primerjalnem obdobju, vendar to ni zgolj posledica trenutne suše. Pomemben razlog je tudi pomanjkanje snega pozimi, saj taljenje snega običajno napaja ti reki še v pozni pomladi in zgodnjem poletju. Letos je bil ta dotok bistveno manjši," je sklenil.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
