Naš čas

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Dolgotrajna suša in visoke temperature letos močno vplivajo na kmetijsko pridelavo. Posledice so vidne na njivah in travnikih, posebej izrazite pa so pri koruzi. Manj pridelka in slabša kakovost krme za številne kmetije pomenita tudi višje stroške in gospodarsko škodo.

Letošnja suša že dolgo ni več zgolj vremenska nevšečnost, ampak postaja resen gospodarski problem za kmetijstvo. Dolgotrajno pomanjkanje padavin in visoke temperature puščajo posledice na njivah, travnikih in drugih kmetijskih kulturah. Pridelek je manjši, rastline pa so izpostavljene izrazitemu vročinskemu in vodnemu stresu.

O posledicah letošnje suše za kmetijstvo in o tem, kako naj kmetje v trenutnih razmerah ravnajo, smo se pogovarjali z Niko Repenšek, mag. inž. hort., s Kmetijsko-gozdarskega zavoda Celje, Izpostave Velenje.

Koruza ponekod dozoreva bistveno prej

Posebej očitne so posledice suše pri koruzi. Na številnih njivah se rastline sušijo, listi se zvijajo in rumenijo, rast se je ustavila, storži pa so marsikje zelo slabo razviti.

Na količino in kakovost letošnjega pridelka bo pomembno vplival tudi čas spravila oziroma siliranja. Kmetje morajo zato stanje svojih posevkov pozorno spremljati, saj bo koruza, namenjena silaži, ponekod pripravljena za spravilo precej prej kot v običajnih letih.

Posledice suše sicer niso povsod enake. Tudi na območjih s pomanjkanjem padavin so lahko med posameznimi njivami precejšnje razlike. Na stanje posevkov vplivajo mikrolokacija, vrsta in kakovost tal, njihova sposobnost zadrževanja vode, lega ter način obdelave.

Zato je pomembno, da se kmetje pri odločitvah ravnajo predvsem po dejanskem stanju svojih površin in ne zgolj po splošnih priporočilih.

Pomemben bo pravi trenutek za siliranje

Pri koruzi je treba oceniti stanje rastline, delež sušine in ugotoviti, ali je že nastopil primeren čas za siliranje. Optimalna sušina za siliranje je v običajnih razmerah med 32 in 35 odstotki.

Pri sušini nad 38 odstotkov se koruza težje in slabše potlači, poveča pa se nevarnost segrevanja in izgube hranil.

Težava ni zgolj manjša količina pridelka, ampak tudi njegova kakovost. Koruza, ki jo je prizadela suša, vsebuje manj sladkorjev, težje jo je stisniti in je po odprtju silosa bolj nagnjena k segrevanju. V takšnih primerih je priporočljiva uporaba silirnega bakterijskega dodatka, ki pripomore k boljši fermentaciji.

Manj krme, višji stroški

Za živinorejske kmetije lahko letošnje razmere pomenijo še posebno velik udarec. Kmetje, ki ne bodo pridelali dovolj lastne krme, jo bodo morali dokupiti, s tem pa se bodo povečali stroški njihove proizvodnje.

Manj lastne krme, višji stroški in posledično manjši prihodek lahko za posamezne kmetije predstavljajo resen gospodarski problem. V najtežjih primerih lahko pomanjkanje krme privede celo do zmanjševanja staleža živine in predčasnega zakola.

Na vremenske ekstreme se bo treba pripravljati že ob setvi

Letošnja suša je tudi opozorilo za prihodnost. Na ekstremne vremenske pojave se bo treba vse bolj prilagajati že pri načrtovanju pridelave – z izbiro primernih sort in hibridov, časom setve ter drugimi odločitvami, ki jih kmet sprejema skozi celotno pridelovalno sezono.

O posledicah vremenskih ekstremov tako ne bo več dovolj razmišljati šele takrat, ko se pojavijo. Prilagajanje bo moralo vse bolj postajati del vsakodnevnega kmetovanja.

Kmetje, ki potrebujejo konkretne informacije o ukrepanju v trenutnih sušnih razmerah, se lahko obrnejo na kmetijsko svetovalno službo, kjer jim bodo glede na stanje njihovih površin svetovali o najprimernejših ukrepih.

In ko danes gledamo rjave njive, ne gledamo zgolj slabše letine. Za njimi se skrivajo tudi manj pridelka, pomanjkanje krme in dodatni stroški. Račun letošnje suše bo tako v prvi vrsti plačal kmet.

Članek smo pripravili v sodelovanju z Niko Repenšek, mag. inž. hort., Kmetijsko-gozdarski zavod Celje, Izpostava Velenje.