Kdo je Hashim Thaci: od vodje kosovske vojske do 25 let zapora
Hashim Thaci je eden najbolj prepoznavnih in hkrati najbolj kontroverznih obrazov sodobne zgodovine Kosova.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Iz skrivnostnega voditelja albanske gverilske organizacije je v manj kot desetletju postal premier in nato predsednik Kosova. Sodišče za vojne zločine na Kosovu s sedežem v Haagu ga je danes obsodilo na 25 let zapora.
Thaci se je rodil 24. aprila 1968 v vasi Buroje pri Skenderaju v regiji Drenica, ki je veljala za eno od središč albanskega odpora na Kosovu. Že kot mladenič se je vključil v kosovsko nacionalno gibanje, pozneje pa odšel v Švico, kjer je študiral zgodovino in mednarodne odnose. V 90. letih je postal eden od pomembnejših članov Osvobodilne vojske Kosova (OVK), ki je leta 1997 začela oborožen upor proti srbskim oblastem. Thaci je bil pri tem precej drugačen od klasične podobe gverilskega poveljnika. Pogosto je skrivaj prehajal mejo med Švico in Kosovom ter se izogibal srbskim varnostnim silam. Prav zaradi tega je dobil vzdevek »Kača«.
Razglasil neodvisnost Kosova
Njegov vpliv je hitro naraščal. Leta 1999 je vodil kosovsko albansko delegacijo na pogajanjih v Rambouilletu v Franciji, kjer so zahodne države poskušale doseči konec spopadov. Srbija dogovora ni sprejela, nekaj tednov pozneje pa je NATO začel 78-dnevno bombardiranje Zvezne republike Jugoslavije. Po koncu vojne se je Thaci hitro preselil iz vojaške v politično sfero. Ustanovil je Demokratsko stranko Kosova (PDK), ki je izšla iz političnega krila OVK.
Leta 2007 je PDK zmagala na parlamentarnih volitvah, januarja 2008 pa je Thaci postal premier. Le nekaj tednov pozneje je prišel trenutek, ki je zaznamoval njegovo politično kariero: 17. februarja 2008 je v kosovski skupščini razglasil neodvisnost Kosova. Slednjega je nato priznalo več kot sto držav, med njimi ZDA in številne evropske države, tudi Slovenija, medtem ko Srbija njegove neodvisnosti še danes ne priznava.
Senca nad preteklostjo
Thaci je leta 2016 postal predsednik Kosova. Toda njegova politična kariera ni bila brez težkih očitkov. Leta 2010 je preiskava Sveta Evrope, ki jo je vodil švicarski politik Dick Marty, Thacija in druge nekdanje pripadnike OVK povezala z organiziranim kriminalom, umori političnih nasprotnikov in domnevno trgovino z organi. Thaci je obtožbe zanikal, za domnevno trgovino z organi pa pozneje ni bil sprožen kazenski postopek.
Leta 2015 je bilo pod mednarodnim pritiskom ustanovljeno Posebno sodišče za vojne zločine na Kosovu, namenjeno obravnavi domnevnih zločinov pripadnikov OVK. Pet let pozneje je bil Thaci obtožen, novembra 2020 pa je odstopil s položaja predsednika in odšel v Haag.
Junak vojne in miru
Sojenje je trajalo skoraj tri leta. Thaci je vse obtožbe zanikal. Sodišče ga je danes spoznalo za krivega vojnih zločinov, med drugim umorov, mučenja, krutega ravnanja in nezakonitega pridržanja. Po ugotovitvah sodišča je bilo v okviru zločinov nezakonito pridržanih 385 ljudi, 303 so bili mučeni, 96 pa ubitih. Žrtve so bili med drugim ljudje, ki so jih pripadniki OVK imeli za politične nasprotnike ali sodelavce srbskih oblasti.
Sodišče ga ni spoznalo za krivega šestih očitanih zločinov proti človečnosti, saj tožilstvu po presoji senata ni uspelo dokazati, da so bili del širšega ali sistematičnega napada na civilno prebivalstvo. Tožilstvo je sicer zahtevalo 45-letno zaporno kazen.
Za številne Albance na Kosovu je Thaci še vedno eden od simbolov boja za neodvisnost. Njegove podobe in podobe drugih nekdanjih poveljnikov OVK je mogoče videti po Kosovu, kjer jih del prebivalstva še vedno dojema kot junake vojne in miru. Tudi množične demonstracije v Prištini so pokazale, da ima med svojimi privrženci še vedno veliko podporo.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
