Andraž Purg

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Minister za izobraževanje, znanost in mladino Borut Rončević je pred dobrim tednom dni, ko so Slovenijo in tudi številne druge evropske države negativno presenetili rezultati mednarodne raziskave PISA 2025, napovedal veliko reformo slovenskega sistema vzgoje in izobraževanja. Med njegovimi napovedmi, ki je dvignila veliko ali največ prahu, je bila tista o odpravi devetletne osnovne šole in vnovičen prehod nazaj na osemletko, ki pa da bo »sodobna.«

Rončević je nanizal še več ukrepov, vključno s prenovo učnih načrtov, reformo nacionalnega preverjanja znanja in mature ter povrnitvijo avtoritete učiteljev. Poudaril je, da »Slovenija potrebuje več dobrih učiteljev,« in obenem napovedal alternativno pot v učiteljski poklic s pomočjo mikrodokazil. Tako bi nove učitelje pridobivali po hitrem postopku.

Konec devetletke

V slovenskih šolah se obeta velika sprememba

Glavni tajnik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) Branimir Štrukelj je na slednjo napoved odgovoril z opazko: »Če bo lahko učil vsak, ki ima pet minut časa, najbrž višje stopnje bralne pismenosti v Sloveniji naslednje leto ne pričakujemo.«

Le nekaj dni pozneje sicer ni ostala neopažena pripomba slovenskega premierja Janeza Janše, ki je na drugi strani opozoril, da je učiteljev celo preveč. Janša bi presežek učiteljev in drugih poklicev v javnem sektorju z »mehkimi« prijemi preusmeril v gospodarstvo.

Politika

Janša o preveč učiteljih in protestih, zabeljenih z iranskim denarjem

Janša: šolstvo ima strukturni problem

O problematiki na področju izobraževanja je v sredo na Mednarodnem sejmu priložnosti in sodelovanja (Mos) v Celju, kjer je bil častni gost, znova spregovoril tudi Janša. Poudaril je, da mora izobraževalni sistem »absolutno« upoštevati trende ter tako aktualne kot predvsem prihodnje potrebe. Dodal je, da je treba dijake in študente vpisovati v programe, »ki jih pač potrebujemo,« saj da sicer samo »šolamo ljudi, ki ne bodo imeli službe ne doma ne v tujini,« ob tem pa mlademu človeku »delamo iluzijo,« da se usposablja za nekaj koristnega, tega pa nato ne bo mogel uporabiti.

· Gospodarstvo

Mos: Janša bi 50 tisoč zaposlenih v javnem sektorju prelil v gospodarstvo

Po besedah Janše ima Slovenija na tem področju »strukturni problem,« saj je povpraševanje po delovni sili »rekordno visoko,« na drugi strani pa smo veliko mladih izobraževali za »poklice ali dejavnosti, po katerih ni potreb niti pri nas niti v evropskem prostoru.« Janša je ob tem seveda pozabil omeniti, da je v Sloveniji izjemno nizka tudi brezposelnost, ki priča o tem, da tudi ti, ki so po njegovem mnenju zgrešili v izobraževanju in zanje ni potrebe, najdejo zaposlitev.

Kratkoročni in srednjeročni načrti

Janša je na sejmu opozoril še, da so se v Sloveniji »gradile fakultete za nekaj, kar je predimenzionirano,« pri tem pa »nimamo drugih fakultet za nekaj, kar potrebujemo.« Dodal je, da je situacija podobna tudi v srednjem šolstvu. Napovedal je, da bo vlada to »prestrukturirala v tem mandatu.

Ob tem je dejal, da se je treba zavedati tudi tega, da se »potrebe sodobne družbe danes spreminjajo bistveno hitreje kot kadar koli doslej v zgodovini.« Za to se moramo po njegovih besedah v prihodnjih desetih letih navaditi na to, da bomo »slišali oziroma razumeli termin, ki se mu reče vseživljenjsko učenje.«

Odziv na napoved reforme

Štrukelj: če bo lahko učil vsak, ki ima pet minut časa, ne bo nič bolje

»Čez 15 let na zahodu ne bodo več obstajali šolski sistemi, kot jih poznamo danes, ker bodo nezadostni,« je bil jasen Janša, pri čemer je dodal, da mladi ne bodo mogli več iti v »dve šoli« in se vsega naučiti, »ker to znanje ne bo več zadoščalo.«

Slovenijo tako čakata dve nalogi, najprej kratkoročna in nato srednjeročna, pri kateri bo treba šolski sistem iz »sedanjih klasičnih okvirov spremeniti v vseživljenjsko učenje.« To bo po navedbah Janše velika sprememba navad in običajev. »Upam, da ne bomo zadnji, ampak med prvimi, ki bomo to sposobni.«