Občine sanirale večino škode, največja težava birokracija
Minevajo tri leta od najhujših poplav v zgodovini Slovenije. Večina občin je sanirala glavnino škode, največji izzivi pa ostajajo sanacija plazov in mostov ter birokracija.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Minevajo tri leta od katastrofalnih poplav avgusta 2023, ki so zaznamovale številne slovenske občine in veljajo za najhujšo naravno nesrečo v zgodovini države. Prvo leto so bili v ospredju nujni ukrepi, nato urejanje vodotokov in infrastrukture ter odpornost na morebitne nove ujme. Po oceni Skupnosti občin Slovenije je bil pri obnovi dosežen pomemben napredek, čeprav nekateri zahtevni projekti še ostajajo odprti.
Predsednik Skupnosti občin Slovenije in župan ene bolj prizadete Občine Medvode Nejc Smole je za Val 202 ocenil, da so občine doslej sanirale približno tri četrtine škode. Največji izzivi so zdaj predvsem obnova mostov in sanacija plazov, saj gre za projekte, ki zahtevajo obsežne posege v prostor in dolgotrajne postopke.
"Tri četrtine škode so občine že sanirale. Ostajajo predvsem trši orehi: plazovi in mostovi, ki zahtevajo velike posege v prostor," poudarja Smole.
Po njegovih besedah je bila državna pomoč ključnega pomena za uspešno obnovo. Brez nje številne občine ne bi zmogle obnoviti poškodovane infrastrukture. "Ne vem, ali bi lahko sanirali tretjino občinske infrastrukture, če ne bi bilo državne pomoči, je še povedal.
Pomembno vlogo predplačila za obnovo
Pomembno vlogo pri tem so imela tudi predplačila za obnovo, ki jih je država občinam izplačala prvič. Po podatkih ministrstva za finance so občine do konca maja za interventne ukrepe prejele 78 milijonov evrov, za obnovo občinske infrastrukture 127 milijonov evrov, dodatnih skoraj 220 milijonov evrov pa v obliki predplačil.
"Predplačila so se izkazala kot zelo dober ukrep. Občinam so omogočila, da niso ogrozile likvidnosti svojih proračunov in so lahko najnujnejša dela začele izvajati takoj po ujmi," pojasnjuje Smole.
Kljub temu ostaja največja ovira birokracija, predvsem dolgotrajni prostorski postopki. Smole meni, da bi morala država do morebitnih prihodnjih naravnih nesreč ustrezno prilagoditi zakonodajo.
"Če se kaj podobnega ponovi, upamo, da bo zakonodaja, predvsem na področju prostorskega umeščanja, do takrat bolj učinkovita. Prav tam smo imeli največ težav," je sklenil.
Nekatere občine morale predplačila vrniti
A med 170 občinami, ki so po poplavah prejele več kot 200 milijonov evrov predplačil za obnovo, jih je moralo 20 del sredstev vrniti državi. Skupni znesek vračil je znašal približno 12 milijonov evrov.
Na pristojnem ministrstvu pojasnjujejo, da so morale občine sredstva vrniti predvsem zato, ker v enem letu od prejema niso sklenile pogodb za izvedbo del ali niso pridobile računov za že opravljena dela.
Ob tem poudarjajo, da vračilo predplačil ne pomeni izgube sredstev za obnovo. Občine bodo denar za načrtovane projekte prejele v okviru rednega programa financiranja, ko bodo izpolnjeni vsi pogoji.
Razlogi za zamude so bili različni: od nepravočasno pripravljene projektne dokumentacije in dolgotrajnega pridobivanja soglasij do zapletov pri javnih naročilih, zamud pri poročanju o porabi sredstev ter zamika gradbenih del, zaradi katerega računi za izvedena dela niso bili izdani pravočasno.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
