Milijoni za nasipe in zadrževalnike; del evropskih sredstev je padel v vodo
Leta 2021 so pripravili 54 projektov za 61 občin, vendar vseh niso izvedli. Del krajev je zato izgubil možnost evropskega financiranja.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Slovenija je v zadnjih letih za nasipe, protipoplavne zidove, suhe zadrževalnike, mostove in sanacijo plazov namenila več kot 145 milijonov evrov.
Direkcija RS za vode trenutno zaključuje oziroma izvaja 18 protipoplavnih in dva podporna projekta, od katerih je 119,6 milijona evrov zagotovljenih iz evropskih sredstev, poroča STA.
V. d. direktorja direkcije Roman Kramer je ob odprtju novega mostu na Polulah v Celju poudaril, da bodo projekti pomembno povečali odpornost države na poplave in druge naravne nesreče. Ob tem je napovedal nove naložbe, vendar opozoril, da sama gradnja zaščitne infrastrukture ne bo zadostovala.
»Absolutne poplavne varnosti ne bo mogoče zagotoviti nikoli,« njegove besede povzema STA.
Od nasipa ob Muri do suhih zadrževalnikov v Izoli
Med največjimi izvedenimi projekti je visokovodni nasip ob Muri med Krogom in Petanjci, ki predstavlja enega obsežnejših ukrepov za zmanjšanje poplavne ogroženosti v Sloveniji.
Direkcija je po navedbah STA zgradila tudi protipoplavni zid v občini Renče-Vogrsko, uredila šest suhih zadrževalnikov na območju Izole ter zadrževalnik na Črnem potoku v občini Logatec.
Večji sklop del je bil opravljen na območju Celja. Tam so zgradili nov most čez Voglajno, v Zagradu štiri nove mostove ter uredili nasipe in visokovodne zidove. Dela so izvedli tudi na Dajnici na območju Škofje vasi in Šmarjete ter na Koprivnici, kjer so postavili dva nova mostova.
Danes so odprli še novi most na Polulah, ki je del širšega urejanja vodotokov in prometne infrastrukture na poplavno ogroženem območju, navaja STA.
Ukrepe so med drugim izvedli tudi na porečju Selške Sore, na potoku Toplica v občini Šmarješke Toplice ter ob vodotoku Kobila v občini Šentjernej. Pred reko Vipavo so zaščitili tudi obrtno cono Batuje.
Sanirali pet večjih plazov
Del naložb ni namenjen neposredno rekam, temveč nestabilnim pobočjem. Direkcija je v okviru projektov sanirala pet večjih plazov, od katerih so štirje projekti že končani, peti pa je v zaključni fazi.
Na vseh območjih so vzpostavili sisteme za spremljanje premikov in dolgoročne stabilnosti terena, poroča STA. Takšen monitoring naj bi omogočil hitrejše odkrivanje novih premikov in pravočasno ukrepanje.
Pripravili 54 projektov, vseh niso izvedli
Kramer je opozoril tudi na zamujene naložbe. Direkcija je leta 2021 pripravila nabor 54 projektov na območju 61 občin, vendar nekateri niso bili izvedeni.
Zaradi tega so po njegovih besedah izgubili tako možnost črpanja evropskih sredstev kot priložnost za izboljšanje varnosti prebivalcev. STA ne navaja, kateri projekti oziroma občine so ostali brez izvedbe in kolikšna sredstva so bila izgubljena.
Neizvedeni projekti so pomembni tudi zaradi rokov evropskega načrta za okrevanje in odpornost, iz katerega se financira del sedanjih naložb. Projekti morajo biti izvedeni v določenih rokih, sicer država sredstev ne more počrpati.
Brez zadrževalnikov po Kramerjevih besedah ne bo šlo
Največ nasprotovanja pri novih protipoplavnih ukrepih pogosto povzročajo suhi zadrževalniki. Ti so večino časa prazni, ob večjih padavinah pa začasno zadržijo vodo in zmanjšajo poplavni val nižje ob toku.
Njihovi gradnji nasprotuje del lastnikov zemljišč in kmetov, saj zadrževalniki posegajo na kmetijske površine in omejujejo njihovo uporabo.
Kramer je po poročanju STA dejal, da se bo morala direkcija z ljudmi pogovarjati bolj odprto, hkrati pa vztrajal, da brez takšnih objektov poplavne varnosti ne bo mogoče bistveno izboljšati.
»Dejstvo je, da brez zadrževalnikov ne bo šlo, je pa treba jasno določiti tudi višino odškodnin za lastnike zemljišč,« je poudaril.
Prav višina nadomestil, odkupi zemljišč in vpliv objektov na kmetovanje so med osrednjimi vprašanji tudi pri načrtovanju novih ukrepov ob Savinji in na drugih poplavno ogroženih območjih.
Koncesije ostajajo, nadzor naj bi bil strožji
Direkcija namerava ohraniti sedanji sistem urejanja voda prek koncesionarjev. Po Kramerjevih besedah so študije pokazale, da model dobro deluje, vendar ga bodo dopolnili z dodatnimi nadzornimi mehanizmi.
Razpis za nove koncesije naj bi bil po navedbah STA zaključen v prvi polovici prihodnjega leta. Nato bo direkcija začela sklepati pogodbe z izbranimi izvajalci.
Strožji nadzor njihovega dela je napovedala tudi ministrica za okolje in prostor Polona Rifelj. Koncesionarji so odgovorni za vzdrževanje strug, odstranjevanje naplavin, urejanje brežin in druga dela, od katerih je odvisna pretočnost vodotokov.
Direkcija ob novih gradnjah zato poudarja tudi redno vzdrževanje že urejenih območij. Nasipi, zidovi in zadrževalniki lahko zmanjšajo nevarnost, vendar njihova učinkovitost brez nadzora in vzdrževanja sčasoma upada.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
