Gorivo dražje, podjetja plačujejo: kdaj bodo na vrsti kupci?
Podražitev goriva ne bo udarila le po voznikih. Višji stroški že skrbijo podjetnike, ki se sprašujejo, ali jih bodo morali prenesti na svoje stranke.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Podražitev goriv ne pomeni le višjega računa na bencinskem servisu. Za podjetja, ki so pri svojem poslovanju močno odvisna od vozil in transporta, pomeni nov pritisk na stroške. Vprašanje je, kako dolgo jih bodo še lahko pokrivala sama in kdaj se bodo začeli prelivati v cene storitev in izdelkov.
Liter dizelskega goriva je dosegel 1,939 evra, kar je 12,8 centa več kot prejšnji teden. Bencin se je podražil za 5,1 centa, na 1,674 evra za liter. Nove regulirane cene veljajo do 14. septembra.
Za posameznega voznika razlika pri enem rezervoarju pomeni nekaj dodatnih evrov, za podjetje z več vozili in velikim številom prevoženih kilometrov pa se račun hitro povzpne na stotine ali celo tisoče evrov.
Višji stroški za prevoze, stroje in dostave
Vpliv višjih cen goriva ni omejen zgolj na prevoznike. Pri gradbenih podjetjih gorivo predstavlja strošek tako za službena vozila kot za delovne stroje in prevoze materiala. Pri gostincih stroške povečujejo dostave hrane in surovin, pri dimnikarjih in drugih terenskih podjetjih pa so neposredno povezani s številom obiskov in prevoženimi kilometri.
Med najbolj izpostavljenimi so avtobusni prevozniki, pri katerih je gorivo eden ključnih stroškov poslovanja. Višja cena se hitro odrazi v strošku posamezne vožnje – naj gre za javni potniški promet, šolske prevoze, turistične izlete ali druge prevoze potnikov. Podobno velja za podjetja, ki se ukvarjajo z dostavo hrane in blaga. Več, ko je dostav in prevoženih kilometrov, večji je tudi neposreden vpliv podražitve goriva na poslovanje.
Dražje gorivo, nižje cene prevozov: »Smo v čudnem obdobju«
Podražitev goriv tako vpliva tudi na poslovanje avtobusnih prevoznikov. A trenutne razmere na trgu so nekoliko nenavadne. Eden od slovenskih avtobusnih prevoznikov, ki zaradi občutljivosti razmer ni želel biti imenovan, za Svet24 pojasnjuje, da bi višji stroški sicer narekovali dvig cen, vendar se na trgu trenutno dogaja tudi nasprotno.
»Podražitev goriv seveda vpliva na poslovanje avtobusnih prevoznikov. Do te mere višji stroški vplivajo na poslovanje, vendar so se cene na trgu začele zbijati,« je povedal.
Kot pojasnjuje, je trg trenutno v precej nenavadnem obdobju. Eden od večjih slovenskih prevoznikov je namreč začel uporabljati pristop zniževanja cen, kar je povzročilo dodaten pritisk na konkurenco. »Tako smo v nekem čudnem obdobju. Eni cene dvigujejo, drugi pa nižajo,« pravi.
Prevozniki so sicer cene svojih storitev že dvignili marca oziroma aprila, ko so se stroški poslovanja že povečevali. Trenutno pa se kljub novi podražitvi goriva večina za nove podražitve še ne odloča. »Trenutno cene pri večini ostajajo enake,« pojasnjuje sogovornik. Ob tem dodaja, da je trg zaradi različnih cenovnih strategij posameznih prevoznikov trenutno težko ocenjevati po enotnem merilu.
Pečjak: stroški goriva višji za skoraj tretjino
Nova podražitev goriv bo močno udarila tudi po podjetjih, ki so pri svojem poslovanju odvisna od transporta. Med njimi je Pekarna Pečjak, kjer ocenjujejo, da se bodo njihovi mesečni stroški goriva ob trenutnih cenah povečali za kar 32,5 odstotka.
»Ob trenutni ceni goriv ocenjujemo, da se bodo naši mesečni stroški goriva povečali za 32,5 odstotka, torej skoraj tretjino,« je za Svet24 pojasnil direktor Pekarne Pečjak Silvester Pečjak.
Podjetje višjih stroškov ne more preprosto in takoj prenesti na svoje kupce. Ceniki se namreč ne spreminjajo čez noč, saj se spremembe cen praviloma dogovarjajo več mesecev vnaprej. Še večji izziv predstavljajo javni zavodi, kot so šole in vrtci, kjer so cene pri javnih razpisih praviloma fiksirane najmanj eno leto.
»To pomeni, da moramo v primeru nenadnih podražitev goriva in drugih vhodnih stroškov del tega povečanja za določen čas pokriti sami,« pravi Pečjak. Če bodo višje cene goriv vztrajale, jih bodo morali v podjetju dolgoročno vključiti v svoje kalkulacije. To bi se lahko posledično odrazilo tudi v prihodnjih cenah izdelkov.
Državni ukrepi za zdaj še niso dovolj jasni
V Pekarni Pečjak pozdravljajo napovedane državne ukrepe, s katerimi želi država ublažiti posledice visokih cen goriv, vendar je po njihovem mnenju še prezgodaj za oceno, koliko bodo ti ukrepi dejansko pomagali.
»Napovedane ukrepe države ocenjujemo kot spodbuden korak in pozdravljamo prizadevanje za omilitev posledic izrazitega povečanja stroškov goriva,« pravi direktor. Ob tem opozarja, da podrobnosti in kriteriji še niso povsem jasni, po trenutnih informacijah pa so ukrepi usmerjeni predvsem v cestni transport in kmetijstvo.
Pekarna Pečjak je sicer registrirana kot proizvajalec hrane, vendar je logistika pomemben del njihovega poslovanja. Z lastno logistiko oskrbujejo široko mrežo strank, med njimi šole, vrtce in druge javne zavode.
Pri manjših kupcih prevoz predstavlja pomemben del kalkulacije, zato se vsaka podražitev goriva neposredno pozna pri stroških. »Pravo oceno ukrepov bomo tako lahko podali šele, ko bo jasno, kdo bo do pomoči upravičen in pod kakšnimi pogoji,« dodaja Pečjak.
Država bo del dodatnih stroškov pokrila sama
Medtem je vlada potrdila predlog interventnega zakona, s katerim želi omejiti vpliv podražitev na najbolj izpostavljene dejavnosti in preprečiti, da bi se višji stroški v celoti prenesli na potrošnike. Ukrepi so namenjeni predvsem cestnim prevoznikom, kmetijstvu in gozdarstvu, predvidene pa so tudi subvencije za nakup energijsko učinkovitih pnevmatik.
Pri prevoznikih bo država krila največ 70 odstotkov dodatnega stroška dizelskega goriva nad določeno referenčno ceno. Pomoč bo vezana na dejansko porabo, opravljene kilometre in normirano porabo vozila. Uveljavljati jo bo mogoče tudi za nazaj, od 4. junija.
Kmetom in gozdarjem bo država pomagala pri stroških goriva za mehanizacijo, posebna ureditev pa je predvidena tudi za male kmetije, ribiče in čebelarje.
Tretji ukrep prinaša 150 evrov subvencije za posamezno energijsko učinkovito pnevmatiko razreda A ali B, za kar je namenjenih pet milijonov evrov. Ukrepe bo izvajal Borzenov center za podpore. Pomoč naj bi bila ciljna in začasna, ne pa splošno subvencioniranje goriva.
Po besedah ministra za infrastrukturo in energetiko Jerneja Vrtovca bi izvajanje pomoči na letni ravni državo stalo okoli 30 milijonov evrov. Za pomoč gospodinjstvom vlada za zdaj čaka na odgovor Evropske komisije glede morebitnega znižanja trošarin.
Ključno vprašanje pa ostaja, ali bodo ukrepi dovolj, da podjetja, ki so zaradi svoje dejavnosti močno odvisna od goriva, višjih stroškov ne bodo prenesla na cene svojih storitev in izdelkov.
V gostinstvu dražje gorivo pomeni tudi dražje surovine
Posredno podražitev goriv občutijo tudi gostinci. Višji stroški transporta se namreč lahko prelijejo v cene surovin, gostinci pa se znajdejo pred težko nalogo, kako ohraniti konkurenčne cene in hkrati pokriti vse višje stroške poslovanja.
V ljubljanskem Sokolu pravijo, da se podražitve pri poslovanju že poznajo. Manager gostilne Dejan Zelič pojasnjuje, da so se cene surovin v zadnjem obdobju začele spreminjati bistveno pogosteje kot nekoč. »Seveda se pozna podražitev goriv. Surovina se draži konstantno, tedensko so druge cene. Ni več tako kot včasih, ko smo lahko zaklenili cene v času sezone za vse, zdaj se cene konstantno spreminjajo,« pravi Zelič.
V Sokolu najbolj občutne podražitve opažajo pri govedini, dražita se tudi olje in ribe, pri katerih na končno ceno vplivajo še številni drugi dejavniki.
Za gostince to pomeni vse večji pritisk na poslovanje. Višjih stroškov ne morejo v celoti absorbirati sami, hkrati pa morajo paziti, da z višanjem cen ne odženejo gostov. »Cene moramo prenesti na potrošnike, ampak to poletje smo bili korektni. Obdržali smo iste cene kot lani,« poudarja Zelič.
Podjetja računajo, koliko stroškov lahko še prenesejo sama
Podražitev goriva tako ni več zgolj vprašanje cene na bencinski črpalki. Za podjetja pomeni višje stroške prevozov, dostave, logistike in proizvodnje, pri številnih dejavnostih pa tudi vprašanje, ali in kdaj bo te stroške mogoče prenesti na naročnike oziroma potrošnike.
V Pekarni Pečjak opozarjajo, da podjetja pri nenadnih podražitvah pogosto nimajo možnosti takojšnjega odziva, saj so ceniki in pogodbe določeni vnaprej. Pri avtobusnih prevoznikih je položaj dodatno zapleten zaradi cenovne konkurence, v gostinstvu pa zaradi občutljivosti gostov na končne cene.
Silvester Pečjak ob tem opozarja tudi na širši problem evropskega gospodarstva. Po njegovem mnenju je za ohranjanje konkurenčnosti slovenskih in evropskih podjetij ključno, da država oziroma Evropa ob podobnih šokih zagotovi čim bolj predvidljive pogoje poslovanja, predvsem za podjetja, ki so močno odvisna od transporta.
V Pekarni Pečjak zato že leta veliko pozornosti namenjajo nabavi v Sloveniji pridelanih surovin in sodelovanju z domačimi dobavitelji. Čeprav zaradi omejene slovenske samooskrbe vseh surovin ni mogoče zagotoviti iz domačih virov, želijo tam, kjer je mogoče, podpirati domačo proizvodnjo in krajše dobavne poti.
Pečjak opozarja tudi na širši evropski problem odvisnosti od uvoza dizla.
»Evropa je pri dizlu zelo odvisna od uvoza, zato se je cena dizla tako močno odmaknila od cene nafte,« pravi. Dolgoročno bi bila po njegovem mnenju rešitev lahko v večji samooskrbi Evrope z nafto iz Severnega morja, strateških zalogah in ustreznih zmogljivostih rafinerij. S tem bi lahko Evropa povečala svojo odpornost na geopolitične dejavnike in zmanjšala vpliv podobnih cenovnih šokov na gospodarstvo.
Za zdaj pa ostaja vprašanje precej bolj neposredno: koliko časa bodo podjetja še lahko absorbirala višje stroške in kdaj bo račun za dražje gorivo prišel do potrošnika?
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
