Suša še ni prišla v trgovino. Preverite, kaj naj bi se podražilo že jeseni
Suša je močno prizadela krompir, zelenjavo, sadje in koruzo. Slovenija pa je prav pri več teh živilih močno odvisna od uvoza.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Julija so bile cene hrane in brezalkoholnih pijač v Sloveniji po podatkih Sursa še 0,4 odstotka nižje kot leto prej in le 0,1 odstotka višje kot junija.
Na njivah je slika povsem drugačna. Kmetijski zavodi pri nekaterih kulturah že ocenjujejo izgubo polovice pridelka, na najbolj prizadetih območjih pa precej več.
Razlika med obema podatkoma je predvsem časovna. Izgubljeni pridelek se pokaže takoj, njegova cena pa se skozi odkup, trgovino in predelavo prenaša postopoma.
Najprej se bo to poznalo pri svežih pridelkih, pozneje pa lahko suša prek krme doseže tudi hladilnike z mesom in mlečnimi izdelki.
Pri zelenjavi ponekod manjka polovica pridelka
Podatki, ki jih je Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije zbrala pri regionalnih zavodih, kažejo največ težav na nenamakanih površinah.
Agrobiznis je v začetku avgusta poročal, da je pridelek korenja, zelja, brokolija in paradižnika na prizadetih območjih manjši približno za polovico. Pri žitih se izgube glede na tla gibljejo med 40 in 90 odstotki.
Pri krompirju so razlike velike. Na Gorenjskem pri srednje zgodnjih in poznejših sortah pričakujejo od 35 do 50 odstotkov manj pridelka, na višjih legah Primorske pa pri poznih sortah tudi do 70 odstotkov manj.
Na Celjskem ocenjujejo približno 45 odstotkov manj hmelja.
Pri sadju so plodovi zaradi pomanjkanja vode manjši, pri nekaterih drobnoplodnih sortah lahko škoda doseže polovico, Kmetijski zavod Murska Sobota pa je pri trajnih nasadih ocenil najmanj tretjinski izpad.
Prav tu je slovenska prehranska bilanca najšibkejša. Surs je za leto 2025 izračunal le 21-odstotno samooskrbo s sadjem, 32-odstotno z zelenjavo in 34-odstotno s krompirjem. Pri vseh treh se je samooskrba v primerjavi z letom prej še zmanjšala.
Domača pridelava sadja je lani znašala 64.000 ton in je bila kar 30 odstotkov manjša kot leta 2024.
Zato bodo med prvimi izdelki, pri katerih bo letošnja letina lahko vplivala na cene, krompir, paradižnik, zelje, korenje, brokoli ter del domačega sadja.
Prvi večji pritisk je mogoče pričakovati jeseni, ko bo jasno, koliko domačega pridelka dejansko manjka in s kakšnim uvozom ga bo mogoče nadomestiti.
Več kot polovico uvožene hrane dobimo od štirih sosed
Slovenija ima pri iskanju nadomestnega pridelka še eno težavo. Velik del hrane kupuje zelo blizu doma.
Kazalnik Agencije za okolje, ki temelji na podatkih Sursa in izračunih Kmetijskega inštituta Slovenije, kaže, da je Slovenija leta 2024 uvozila nekaj več kot 1,5 milijona ton hrane.
Kar 58 odstotkov te količine je prišlo iz štirih sosednjih držav. Največ iz Hrvaške, ki je predstavljala 21,3 odstotka uvoza, sledile so Avstrija s 13,6 odstotka, Madžarska z 12,4 odstotka in Italija z 11,1 odstotka.
Med uvoženimi proizvodi je bilo leta 2024 približno 364.000 ton sadja, 173.000 ton zelenjave in 142.000 ton krompirja. Predvsem pri sadju in zelenjavi je zato dogajanje v evropskih pridelovalnih državah za slovenske trgovske police skoraj enako pomembno kot vreme doma.
To se lepo vidi pri posameznih živilih. Po podatkih UN Comtrade, ki jih objavlja baza Svetovne banke WITS, je Slovenija leta 2024 uvozila skoraj 12 milijonov kilogramov svežega paradižnika. Največ ga je prišlo iz Španije, Hrvaške in Italije.
Pri jabolkih je Slovenija uvozila dobrih 17 milijonov kilogramov, glavni dobavitelji pa so bili Hrvaška, Poljska, Avstrija in Italija.
Pri krompirju je dobavna veriga širša. Med največjimi dobavitelji svežega krompirja so bili leta 2024 Egipt, Francija, Izrael, Nizozemska in Nemčija.
Tudi zato lahko evropski primanjkljaj delno blaži uvoz z drugih trgov, vendar več povpraševanja po istem blagu praviloma pomeni tudi večji pritisk na ceno.
Suša se je raztegnila čez Evropo
Uvoz letos ne prihaja z evropskega trga, na katerem bi bilo pridelka povsod dovolj. Evropski observatorij za sušo je sredi julija opozarjal na kritične razmere v velikem delu celine. Alarmne razmere so segale od Francije in južne Nemčije prek Švice, Avstrije, Češke in Slovaške do Madžarske in Romunije. Opozorilne razmere so se širile tudi po Balkanu, severni Italiji in drugih delih Evrope.
Skupno raziskovalno središče Evropske komisije JRC je konec julija zaradi vročine in pomanjkanja vode znižalo napovedi pridelka vseh spomladanskih in poletnih kultur.
Pri koruzi za zrnje in sončnicah je napoved zmanjšalo za šest do sedem odstotkov, pri zimskih kulturah pa za enega do štiri odstotke. JRC je posebej opozoril na težave v Avstriji, jugozahodni Nemčiji, na Madžarskem, Slovaškem, Češkem in v zahodni Romuniji.
Razmere so se nato še zaostrile. Reuters je 14. avgusta poročal, da bi lahko letošnja francoska letina koruze zaradi vročine in suše padla na najnižjo raven v desetletjih. Evropska komisija je že konec julija napoved za pridelek koruze v EU znižala na 51,9 milijona ton, kar bi bilo najmanj po letu 2007, nekateri tržni analitiki pa zdaj pričakujejo manj kot 50 milijonov ton.
V Franciji ministrstvo za kmetijstvo pričakuje približno 35 odstotkov manj koruze kot lani, tržni analitiki pa omenjajo možnost, da pridelek pade pod sedem milijonov ton, najnižje po letu 1976.
Nemško združenje kmetijskih zadrug je medtem napovedalo 14-odstotni medletni upad pridelka koruze. Poljska in deloma Romunija trenutno blažita evropsko sliko zaradi boljših padavin, vendar je tudi v Romuniji suh avgust ponovno povečal tveganja.
Te številke so za Slovenijo pomembne tudi takrat, ko koruze iz Francije ne kupujemo neposredno. Manj koruze v EU pomeni več uvoza iz tretjih držav, močnejše povpraševanje po krmnih žitih in pritisk na evropske odkupne cene.
Težave ima tudi Italija, eden naših ključnih dobaviteljev
Posebno pomembna je Italija, iz katere Slovenija uvaža velik del zelenjave, sadja in druge hrane. V porečju Pada je vročina že junija močno zmanjšala pretok reke.
Reuters je poročal, da je slana morska voda zaradi nizkega pretoka prodrla približno 18 kilometrov v notranjost delte, zaradi česar so morali zapirati namakalne kanale. Med ogroženimi kulturami so koruza, soja, sončnice, lucerna in riž.
Evropski observatorij je julija alarmne razmere beležil tudi v severni Italiji, JRC pa je že pred tem ugotavljal posledice vročine na italijanski koruzi.
Ko je doma pridelka manj, bi Slovenija v običajnem letu razliko lažje pokrila z dodatnim evropskim uvozom. Letos pa za isto zelenjavo, sadje, koruzo in druge pridelke tekmujejo države, ki imajo podobne težave.
Prav v tem je eden glavnih razlogov, da se lahko evropska suša prenese na slovenske cene tudi pri živilih, ki pri nas niso neposredno propadla.
Koruza je lahko večja zgodba od paradižnika
Najhitreje bo kupec opazil spremembo pri svežem sadju in zelenjavi, vendar ima lahko koruza na koncu širši vpliv.
Kmetijski zavod Ljubljana glede na podatke, ki jih je objavil Agrobiznis, na prizadetih območjih pričakuje od 30 do 70 odstotkov manj koruze za zrnje in silažo, lokalno še več. Rastline so ponekod ostale nizke, storži so slabo razviti ali jih ni. Hkrati je po ocenah kmetijskih svetovalcev močno prizadeto travinje, zaradi česar bodo živinorejci za zimo potrebovali več kupljene krme.
Sledi precej jasna veriga. Manj koruze in sena pomeni dražjo krmo. Dražja krma zviša stroške prireje mleka ter reje goveda, prašičev in perutnine. Učinek se nato preseli v odkupne cene, predelavo in nazadnje v trgovine.
Zato bi se lahko proti koncu leta in v začetku leta 2027 pritisk pokazal pri mesu, mleku, mlečnih izdelkih in jajcih. Pri teh skupinah časovni zamik pomeni, da današnje razmere na poljih še niso vidne v julijski inflaciji.
Evropska komisija v poletni napovedi za kmetijske trge že sicer pričakuje rast cen hrane zaradi višjih vhodnih stroškov. Med težavami izpostavlja energijo, gnojila, vremenska tveganja in negotove razmere na svetovnih trgih.
Lanska suša je povzročila za več kot 42 milijonov evrov škode
Primerjava z letom 2025 pokaže tudi, kako hitro se terenske ocene spremenijo v velik gospodarski račun.
Vlada je lansko sušo pozneje razglasila za naravno nesrečo. Uradna ocena škode pri pridelkih, kjer je proizvodnja upadla za več kot 30 odstotkov, je dosegla 42,34 milijona evrov. Suša je prizadela 3.927 kmetijskih gospodarstev v 126 občinah in skoraj 36.950 hektarjev kmetijskih površin. Za program pomoči je država letos zagotovila 8,45 milijona evrov.
Prva izplačila pomoči za lansko sušo so bila predvidena šele avgusta letos, medtem ko kmetije že beležijo škodo nove suše.
Primerjava ima še eno pomembno dimenzijo. Surs je ugotovil, da je bila domača pridelava sadja že leta 2025 za 30 odstotkov manjša kot leto prej, zelenjave pa za šest odstotkov manj.
Stopnja samooskrbe se je posledično znižala pri vseh rastlinskih bilancah, ki jih spremlja statistični urad. Leto 2026 tako za del pridelave prihaja po že slabem letu, ne po obdobju presežkov.
Kruh ima za zdaj več zaščite kot krompir
Pri pšenici, moki in kruhu je mednarodna slika precej ugodnejša. FAO za leto 2026 napoveduje 2,983 milijarde ton svetovne proizvodnje žit.
To bi bilo 1,9 odstotka manj kot v rekordnem letu 2025, a še vedno druga največja letina v zgodovini. Svetovne zaloge ob koncu sezone naj bi dosegle skoraj 958 milijonov ton, razmerje med zalogami in porabo pa naj bi ostalo pri visokih 32 odstotkih.
Junija so svetovne cene žit po indeksu FAO celo padle za 3,5 odstotka glede na maj. Tudi mednarodne cene koruze so takrat zniževale dobre izvozne zaloge iz Južne Amerike.
Zato kruh, moka in testenine trenutno niso prvi kandidati za največjo podražitev zaradi evropske suše. Evropska koruza je bistveno bolj problematična predvsem zato, ker ima pomembno vlogo pri krmi.
Med bolj izpostavljenimi proizvodi je tudi sončnično olje, saj je sončnica poleg koruze kultura, pri kateri je JRC najmočneje znižal napoved evropskega pridelka.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
