Ne boste verjeli, kakšno škodo so povzročila samo poletna neurja
Poletna neurja v Sloveniji povzročajo vse več materialne škode, zavarovalnice pa beležijo rekordne zneske izplačil, ki so leta 2023 dosegli skoraj 339 milijonov evrov.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Toča, viharji, poplave in močni nalivi v Sloveniji povzročajo vse večjo materialno škodo. Samo leta 2023 so zavarovalnice zaradi neurij in z njimi povezanih vremenskih pojavov obračunale skoraj 339 milijonov evrov škod. Strokovnjaki opozarjajo, da so neurja vse intenzivnejša, zato je preventiva pomembnejša kot kadarkoli prej.
Poletna neurja že dolgo niso več zgolj kratkotrajna nevšečnost, zaradi katere za nekaj minut zmanjka elektrike ali se na dvorišču nabere nekaj vej. Vse pogosteje za seboj puščajo razbite strehe, uničene avtomobile, poplavljene kleti in milijonsko škodo. Čeprav se zdi, da so burna poletja postala nova realnost, številke kažejo, da občutek ne vara.
Podatki Slovenskega zavarovalnega združenja razkrivajo, da so zavarovalnice leta 2023 zaradi neurij in z njimi povezanih vremenskih pojavov – od toče in viharja do poplav, udara strele in vdora meteorne vode – obračunale oziroma rezervirale skoraj 339 milijonov evrov zavarovalnin. Gre za daleč najvišji znesek v zadnjem desetletju. Čeprav je bilo leto 2024 precej mirnejše, je škoda še vedno presegla 130 milijonov evrov, kar je precej več kot v večini let pred tem.
Pregled desetletnih podatkov kaže, da so se skupni zneski škod med letoma 2014 in 2022 večinoma gibali med približno 20 in 70 milijoni evrov letno. Nato je prišlo leto 2023, ki so ga zaznamovale katastrofalne avgustovske poplave, močna neurja in obsežna toča. Samo škode zaradi poplav in vdora meteorne vode so dosegle približno 158 milijonov evrov, škode zaradi toče skoraj 108 milijonov evrov, zaradi viharja pa skoraj 59 milijonov evrov.
Meteorološki podatki potrjujejo, da so poletja vse burnejša
Na Slovenskem zavarovalnem združenju pojasnjujejo, da je bilo leto 2023 pri več nevarnostih, povezanih z neurji, izrazito izstopajoče, predvsem pri toči in viharju, visoke škode zaradi toče pa so se nadaljevale tudi leto pozneje. Ob tem opozarjajo, da so škode zaradi naravnih nesreč močno odvisne od posameznih vremenskih dogodkov. Njihova intenzivnost, trajanje in območje, ki ga prizadenejo, lahko povzročijo, da posamezno leto močno odstopa od dolgoletnega povprečja.
Da postajajo poletja vse bolj burna, potrjujejo tudi meteorološki podatki. Agencija RS za okolje ocenjuje, da se je Slovenija v zadnjih desetletjih ogrela za približno 2 do 2,5 stopinje Celzija, največ prav v poletnem času.
Na ARSO pojasnjujejo: "Višje temperature ozračja pomenijo potencialno več vodne pare v ozračju in posledično več energije za razvoj neviht ter s tem tudi močnih nalivov in toče." Ob tem opozarjajo, da povezava sicer ni povsem enostavna, saj današnja tehnologija omogoča precej boljše zaznavanje vremenskih pojavov kot pred desetletji.
Tudi vremenski portal Neurje.si opaža, da so pogoji za razvoj močnih neviht nad Slovenijo vse pogostejši. Zaradi toplejšega in bolj vlažnega ozračja imajo nevihte na voljo več energije, ob ugodnih vetrovnih razmerah pa lahko nastanejo tudi supercelične nevihte z debelo točo, močnimi nalivi in sunkovitim vetrom.
Na skupno škodo vplivajo vse višji stroški sanacij
Da se posledice vremenskih ekstremov poznajo tudi v praksi, potrjujejo v Zavarovalnici Sava, kjer opažajo, da poletna neurja povzročajo vse več škodnih dogodkov. "Pogosto so intenzivnejša, spremljajo pa jih izrazito lokalni vremenski pojavi, kot so močna toča, silovit veter, nalivi in hudourniške vode, ki lahko v kratkem času povzročijo obsežno škodo na prizadetem območju," pojasnjujejo.
V zadnjih treh letih so v Zavarovalnici Sava zaradi vremenskih ujm izplačali skoraj 170 milijonov evrov škod. Tudi tam poudarjajo, da je bilo leto 2023 eno najzahtevnejših v zadnjem obdobju, zelo visok obseg škod pa so beležili tudi leta 2024, medtem ko je bilo leto 2025 precej mirnejše.
Ob tem opozarjajo še na en pomemben dejavnik. Na skupno višino škod ne vplivajo zgolj neurja, temveč tudi občutno višji stroški sanacij. "Na skupno višino škod ne vplivajo zgolj vremenske razmere, temveč tudi rast cen gradbenih materialov, sanacijskih del in popravil vozil. Posledično so finančne posledice primerljivih neurij danes bistveno višje, kot so bile pred nekaj leti," poudarjajo.
Najpogosteje so poškodovane strehe, zunanja senčila in fasade
Najpogostejše posledice poletnih neurij so poškodovane strehe, strešne kritine, fasade, strešna okna, zunanja senčila in nadstreški. Močni nalivi pogosto povzročijo zamakanje objektov oziroma vdor meteorne vode, veter podira drevesa in lomi veje, udari strele pa poškodujejo električne naprave in napeljavo. Pri avtomobilih največ škode povzroči toča, pogoste pa so tudi poškodbe zaradi padlih dreves in vej.
Na slovenskem zavarovalnem združenju opozarjajo, da lahko lastniki veliko storijo že s preventivnimi ukrepi. Priporočajo redne preglede streh, čiščenje žlebov in odtočnih kanalov, obrezovanje dreves v bližini objektov ter preverjanje pritrjenosti senčil, nadstreškov in drugih zunanjih elementov. Smiselna je tudi zaščita električnih naprav s prenapetostno zaščito.
Ko vremenoslovci izdajo opozorilo pred močnim neurjem, svetujejo, naj ljudje zaprejo okna in strešna okna, umaknejo vrtno pohištvo ter, če je mogoče, vozila prestavijo v garažo ali pod nadstrešek.
Če škode kljub previdnosti ni mogoče preprečiti, strokovnjaki poudarjajo, da mora biti na prvem mestu vedno varnost ljudi. V Zavarovalnici Sava svetujejo, naj zavarovanci škodo fotografirajo iz več zornih kotov, preprečijo njeno nadaljnje širjenje, če je to varno, nato pa jo čim prej prijavijo zavarovalnici. Pri poplavljenih vozilih posebej opozarjajo, da motorja ne smemo zaganjati, če obstaja sum, da je v vozilo vdrla voda, saj lahko s tem povzročimo še bistveno večjo škodo.
Podnebnih sprememb posameznik ne more ustaviti, lahko pa z rednim vzdrževanjem doma, pravočasnim spremljanjem vremenskih opozoril in ustreznim zavarovanjem precej zmanjša posledice, ko se nebo znova stemni. In če sodimo po številkah zadnjih let, bo takšnih preizkušenj očitno še precej.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
