Profimedia

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Polovica poglavij je že zaprtih, Podgorica pa si prizadeva, da bi do konca leta zaprla še preostala, s končnim ciljem vstopa v Evropsko unijo leta 2028.

Hrvaška blokira, ker lahko

Hrvaška ovira prizadevanja Črne gore za vstop v EU prav v trenutku, ko se ta majhna balkanska država približuje ciljni črti. Zagreb namreč že od julija blokira zaključek enega od 33 poglavij potrebnih reform – tistega, ki se nanaša na pravila EU v prometnem sektorju –, čeprav je preostalih 26 vlad pripravljenih dati soglasje.

Hrvaška izvaja pritisk na Črno goro, naj reši spore, povezane z vojno v devetdesetih letih 20. stoletja, pri čemer svoje zahteve neposredno povezuje s postopkom pridruževanja. Zahteve Zagreba vključujejo prizadevanja za iskanje 14 pogrešanih oseb iz hrvaške osamosvojitvene vojne (1991–1995) ter razpravo o morski meji med državama.

Priprava pogodbe

Zgodovinski trenutek za Črno goro: pristop v EU je vse bližje

»Gre za proces, ki še poteka. Nekaterih stvari ni mogoče rešiti čez noč,« je za Euractiv povedala črnogorska ministrica za evropske zadeve Maida Gorčević. »Dobro pa je, da poteka stalna komunikacija med zunanjima ministrstvoma in da številni odbori obravnavajo vsa ta vprašanja. Ne pričakujem, da nas bo Hrvaška blokirala, saj tega doslej še ni storila,« je dodala Gorčević.

Manj diplomatski je bil neimenovani črnogorski uradnik, ki je dejal, da »država članica izkorišča priložnost za poravnavo starih računov z uporabo povsem legitimnih sredstev – pravnega reda EU –, pri čemer ima za to na voljo omejen čas«.

Prejšnji mesec je evropska komisarka za širitev Marta Kos pozvala Hrvaško, naj pred vstopom Črne gore v EU »reši preostala dvostranska vprašanja«.

Pot v EU

Slovenija in Nemčija skovali non-paper načrt: Srbi zadovoljni, kaj to pomeni za Hrvaško

Profimedia

Sporni izraz sožalja Mladićevi družini 

Hrvaška že dolgo blokira tudi poglavje o zunanji politiki zaradi dvostranskih in zgodovinskih sporov, prav tako pa zastaja poglavje o pravosodju.

Razburjenje zaradi pogreba srbskega vojnega zločinca Ratka Mladića v Beogradu je dodatno prililo olje na ogenj. »Pri širitvi ne gre le za zapiranje poglavij – vsaj po mojem mnenju ne. Gre za ... zavezanost demokratičnim vrednotam,« je prejšnji teden v Evropskem parlamentu v Bruslju dejala hrvaška evropska poslanka iz vrst vladajoče stranke HDZ Sunčana Glavak.
Glavak je Maido Gorčević vprašala, zakaj je predsednik črnogorskega parlamenta izrazil sožalje Mladićevi družiniin ali je to stališče vlade.

Gradbeni razmah

Slovenija gradi kot že dolgo ne, stanovanja pa so še vedno vse dražja

»Upam, da Črna gora ne bo postala žrtev dvostranskih vprašanj,« je dejal slovenski evropski poslanec Marjan Šarec.

Gorčević je dejala, da vlada poteze predsednika parlamenta »ni podprla«. »V parlamentu smo sprejeli več resolucij o genocidu v Srebrenici; to je tudi stališče političnih strank in političnega okolja,« je dejala in poudarila, da sama prihaja iz vrst bošnjaške manjšine v Črni gori.

Tiskovni predstavnik hrvaške vlade je dejal: »Črna gora se dobro zaveda pričakovanj Hrvaške glede drugih odprtih vprašanj širšega pomena, ki jih je treba rešiti v duhu dobrososedskih odnosov. Rešitev teh vprašanj že dolgo zamuja.«

Danci na nogah

Ruska bojna ladja proti danskemu helikopterju izstrelila signalne rakete