##IMAGE-3494003##

V spremstvu poplav in treh profesorjev smo se legendarni 3.a udeležili mednarodne izmenjave v Srbiji. Odšli smo v ponedeljek, 20.septembra. Sicer bi morali oditi že ob sedmi uri zjutraj, toda našo razredničarko je zalila voda, doma je namreč iz Loč, ki so jih letošnje poplave zelo prizadele, zato smo se po enournem čakanju odpeljali s težkim srcem brez nje neznanim dogodivščinam naproti. Razen hrvaškega zapletanja na meji je pot minila mirno in prijetno. Opazovali smo enolično hrvaško in srbsko pokrajino ter vmes nadoknadili odvzete ure spanja.

Prihod v Kragujevac so zaznamovale solze sreče in evforični občutki ob ponovnem snidenju s starimi znanci iz Srbije. Padali so številni objemi, poljubi ipd. Nato smo se porazdelili po družinah in se odpeljali domov h gostiteljem. Sam sem imel srečo, saj sem dobil družino profesorjev, ki je živela v lepo urejeni hiši, ki bi porušila sleherni stereotip o srbski neurejenosti.

Srbi so nasploh delovali zelo odprti in gostoljubni. Ves čas so nam ponujali hrano in pijačo, tako da smo se odločili, da bomo po povratku vsi šli na dieto. Vsak dan smo hodili naokoli po mestu, spoznavali njegove znamenitosti in si ogledali številne kulturne posebnosti. Obiskali smo njihovo gimnazijo, ki navzven deluje veliko bolj prestižno kot kakšna slovenska srednja šola. Očitno je v Srbiji izobrazba zelo cenjena.

Preberite še ...

Prehrana · Oglas

Ribe naj bodo na jedilniku vsak teden

Ogledali smo si Šumarice, ki so znane po grozljivem poboju dijakov med drugo svetovno vojno, tovarno FIAT, mesto Kragujevac, seveda pa ne gre pozabiti celodnevnega izleta v Beograd. Ogledali smo si novi stolp na Avali, muzej 25. maj, sotočje Donave in Save ter seveda razgibane ulice tega čudovitega mesta. Svoja doživljanja smo poskušali zabeležiti s pomočjo številnih fotografij in posnetkov.

Zvečer smo hodili naokoli po različnih zabavah. V sredo smo se udeležili EKO – Street partija, na katerem so tekmovali v hitrem uživanju hamburgerjev, nastopali so razni bandi, imeli so tudi modno revijo ter številne druge dejavnosti. Zabave pri Srbih trajajo dolgo v noč. Zanimivo, da so vsa druženja potekala mirno in brez izgredov, brez nasilja, s katerimi so nas strašili naši slovenski znanci. Za varnost je bilo zelo dobro poskrbljeno, ljudje so se lahko nemoteno zabavali. Dvakrat so naši gostitelji sami organizirali zabavo. Seveda se je plesalo in pogovarjalo dolgo v noč.

Naučil sem se veliko o prelepi kulturi Srbije, njenih značilnostih ter njenih ljudeh. Ugotovil sem, da so Srbi zelo odprti in prijazni, večinoma so vsi »pobrateni« in tesno držijo skupaj. Zelo radi se zabavajo in pomagajo drug drugemu. V Sloveniji je to nekoliko drugače. Ljudje smo zaprti in raje poskrbimo sami zase, kot pa da bi se povezali v močnejšo skupnost. Tam so se mi zdeli vsi širokogrudni in radodarni, medtem ko se pri nas, ljubih Slovencih, pojavlja vse preveč škrtosti in hinavščine. Mislim, da je to opazilo še veliko mojih sošolcev, saj smo po vrnitvi domov postali nekako bolj povezani in človeški (vsaj nekateri).

Omeniti velja še slovo, ki je bilo rahlo grenko, saj smo se zavedali, da se ne bomo kmalu videli. Vseeno pa smo si obljubili, da se bomo še kdaj srečali in da bomo še naprej prijateljevali. Spoznal sem, da smo mnogi razvili med seboj zelo močne vezi, ki jih tudi usoda in čas ne bosta mogla pretrgati. Verjamem, da bomo še videli svoje srbske »brate« in da bomo imeli Srbijo za vedno v naših srcih.