L.M.

Dolenja Stara vas, gručasto naselje na robu Šentjernejskega polja tik pod Gorjanci, se od nedavnega lahko pohvali s knjigo Dolenja Stara vas: ljudje in zgodbe skozi čas.

Izšla je v samozaložbi, glavni urednici, Ida Pucelj in Milka Bučar, Starovčanki, pa povesta, da je delo v prvi vrsti namenjeno vsem vaščanom, ki so bili tu rojeni, tu živijo ali pa so si dom ustvarili drugje. Seveda pa tudi drugim, ki jih zanima preplet korenin v šentjernejski dolini.

Obiskali vse hiše

Že pred leti se je nekaj zanesenjakov spomnilo, da bi bilo zgodovino vasi, ki je večini znana zlasti po tradicionalnem blagoslovu konj za štefanovo, dobro zapisati in ohraniti za zanamce.

»Leta 2014 me je pritegnil klepet z Ivanom Frančičem, danes najstarejšim vaščanom, ki bo kmalu star 95 let. Ustvarila sem si prve zapiske in želela priti do zapisa zgodovine vsake hiše v vasi. Začela sem zbirati zgodbe od hiše do hiše; klepetali smo o vsem mogočem, se družili in pregledovali stare družinske albume s fotografijami,« pripoveduje glavna urednica Ida Pucelj, upokojena knjižničarka, ki ji je bila v veliko pomoč sourednica Milka Bučar.

Tako obsežen del skoraj 130-stranske knjige, ki je nastajala vse letošnje leto, sestavljajo prav popisi vseh hiš in prebivalcev v vasi. »Vsaka družina se je na kratko predstavila, kot je pač želela, in hvaležni sva vsem, ki so nama odprli vrata in podarili svoj čas,« pove Milka Bučar.

Blagoslov konj

Zgodovino Dolenje Stare vasi, ki je kot Obernaltendorf prvič zabeležena leta 1436 v celjski fevdni knjigi, predstavi Marinka Dražumerič, upokojena konservatorka, etnologinja in umetnostna zgodovinarka ZVKD Novo mesto. Osredotočila se je predvsem na cerkev sv. Frančiška Ksaverija, kjer je nekoč stala cerkev sv. Štefana, posvečena prvemu krščanskemu mučencu in zavetniku konj. V tej podružnični cerkvici vsako leto potekajo tri žegnanja, med drugim 26. decembra blagoslov konj, ki velja za najstarejšega v Sloveniji z neprekinjeno tradicijo.

Od leta 1858 ga niso mogle preprečiti niti svetovni vojni niti pred leti korona. O tej lepi tradiciji v knjigi spregovori Nuša Frančič, prof. zgodovine, ki si je štefanovo izbrala za temo diplomskega dela.

V knjigi je zanimivo prebirati, kako je včasih za štefanovo zapadlo tudi več kot pol metra snega in so vaščani s skupnimi močmi, le z lopatami ali lesenim plugom, očistili ceste, da so bile prehodne za konjenike, in prostor pred cerkvijo. No, takih skrbi zaradi spremenjenih podnebnih razmer zdaj ni več.

Tri lipe, gostilna

Vaščanka Darja Frančič je v knjigi podrobno predstavila edino društvo v vasi, to je Prostovoljno gasilsko društvo Dolenja Stara vas, ustanovljeno leta 1948 po večjem požaru na eni od domačij. Danes je številno, združuje mlade in starejše, da živijo povezani.

V vasi so sicer imeli še pred kratkim tri mogočne lipe, pod katerimi so se družili vaščani. Tu se je rodila ideja o sodelovanju vasi na Jernejevi povorki, pa tudi o nastanku te knjige. Seveda pa je prostor druženja tudi družinska gostilna Luzar.

Malo mladih

Tudi danes je Dolenja Stara vas, ki ima na 62 hišnih številkah žal sicer vse manj mladih družin in otrok – po popisu iz leta 2024 je prebivalcev 153, leta 1910 pa jih je bilo npr. 232 –, po besedah Ide Pucelj povezana. Družijo se ob postavljanju mlajev, godovanjih in rojstnih dnevih, vaščani si radi pomagajo pri kmečkih opravilih. »Nekoč so se vaščani celo veliko poročali med seboj,« pove kot zanimivost.

Knjiga, po besedah Antona Trpina, dolgoletnega šentjernejskega župnika in tudi člana uredniškega odbora, »potrditev zgodovine, kulture in dejanj soseske Dolenje Stare vasi«, pa je tudi spomin na vse umrle v obeh vojnah, ki so darovali življenje za našo domovino. Posebno poglavje govori o tem. »26 mladih fantov, žrtev druge svetovne vojne, je bilo za vas velik udarec,« pove Ida Pucelj.

Znani Starovčani

V Dolenji Stari vasi pa so ponosni tudi na pomembne vaščane, ki so vsak na svojem področju pustili pomemben pečat v slovenskem ali celo mednarodnem prostoru. Posebno mesto so dobili v zadnjem delu knjige z naslovom Znani Starovčani, opisala jih je Suzana Krvavica.

To so: duhovnik Janez Frančič; Urška Luzar, skoraj četrt stoletja gospodinja velikega arhitekta Jožeta Plečnika; Janez Gorišek, smučarski skakalec in svetovno priznani konstruktor skakalnic velikank ter častni občan Občine Šentjernej; Radko Luzar, uspešen gospodarstvenik, humanitarec, pet let župan Občine Šentjernej in od letos častni občan občine; akademska slikarka, grafičarka in doktorica likovne umetnosti Jožica Medle ter njena hči Ines Vodopivec, bibliotekarka, umetnostna zgodovinarka in publicistka.

Knjigo Dolenja Stara vas, ki bo zagotovo pripomogla k utrditvi identitete vaščanov in njihove navezanosti na domači kraj, poleg bogatega fotografskega gradiva krasi še zanimiva naslovnica – slika Štefan dan (olje na platnu), delo Starovčanke Jožice Medle.

Špela Pucelj