Vlada Rs

Ustavno sodišče je odločilo, da je del zakona o zdravstveni dejavnosti, ki zdravstvenim delavcem onemogoča delo pri čistih zasebnikih, v drugih javnih zavodih in pri koncesionarjih pa jih ga omogoča pod strožjimi pogoji, v neskladju z ustavo.

Državni zbor je novelo zakona o zdravstveni dejavnosti sprejel 2. aprila letos, po vetu državnega sveta pa jo vnovič potrdil 23. aprila. Ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel je ob sprejemu dejala, da novela jasno ureja delovanje javne zdravstvene službe in je usmerjena v stabilno, nemoteno ter trajno delovanje javne mreže. Z novelo so razmejili javno in zasebno zdravstvo, kar je ključen korak zdravstvene reforme.

Zdaj mora državni zbor protiustavnost odpraviti v enem letu. Do takrat se uporablja prejšnja ureditev, kot je veljala pred sprejetjem novele zakona o zdravstveni dejavnosti.

Ministrica odločitve sodišča ne jemlje kot nezaupnice

Ministrica za zdravje Prevolnik Rupel je po hitrem pregledu delne odločbe ustavnega sodišča poudarila, da je sodišče prepoznalo pomen javne zdravstvene službe za vse prebivalce, ne glede na njihov finančni položaj. Po njeni oceni je ustavno sodišče presodilo, da so cilji novele primerni, zato njegove odločitve ne jemlje kot nezaupnice.

Jure Klobčar

Ob tem je pojasnila, da je sodišče ocenilo, da dodatna zakonska konkurenčna prepoved ni nujna, ker je mogoče isti cilj – to je ustrezno ureditev razmerij med javnim in zasebnim delom – doseči z že obstoječimi mehanizmi. Hkrati je ustavno sodišče v celoti pritrdilo stališču, da delo v obliki samostojnega podjetnika ni primerno, ter presodilo, da prepoved takšnega dela ni v neskladju z ustavo.

Ministrica je poudarila, da je presoja o izdaji soglasij za dodatno delo v skladu z zakonodajo v pristojnosti direktorjev zdravstvenih zavodov. Po njenih besedah so tudi nedavni medijsko izpostavljeni primeri, med drugim primer dvojnega dela v Novem mestu, pokazali, kako pomembno je, da direktorji soglasja presojajo odgovorno in jih izdajajo le, kadar so za to izpolnjeni vsi pogoji.

Na ministrstvu bodo odločbo ustavnega sodišča še podrobneje preučili ter presodili, kako jo čim bolj pravično in učinkovito uresničiti v praksi.

»Če prihaja do anomalij, je treba ukrepati«

Šimen Zupančič

Na odločitev ustavnega sodišča se je prva odzvala predsednica Zdravniške zbornice Slovenije Bojana Beović. »Odločitev nas veseli. Ker je odpravljen člen, ki je zdravnike postavljal v diskriminatoren in neenakopraven položaj,« je dejala Beović, ki je ponovila, da so ves čas opozarjali, da gre za nesorazmeren ukrep. Dodala je, da imajo zdravstveni zavodi in njihova vodstva že zdaj vsa orodja, da regulirajo delo pri drugih izvajalcih. Zdravniki morajo že zdaj pridobiti soglasje delodajalca za delo drugje oziroma popoldansko delo. »Če prihaja do anomalij, je treba ukrepati, ne pa da se želi ustaviti celoten zdravstveni sistem,« meni Beović.

Zadovoljni so tudi v Sindikatu zdravnikov in zobozdravnikov Fides. »Prepoved dodatnega dela zunaj javne zdravstvene službe ni okrepila javnega zdravstva, temveč je posegla v ustavne pravice zdravstvenih delavcev in dodatno poslabšala kadrovsko sliko v sistemu,« so izpostavili v Fidesu in dodali, da naj to služi kot opozorilo državnemu zboru, da se »zdravstvene reforme ne smejo sprejemati brez dialoga s stroko in brez ustavne presoje posledic.«

Mesec: Razmejitev javnega in zasebnega zdravstva je ključna

Drugačen pogled na odločitev ustavnega sodišča ima minister za delo. Luka Mesec obžaluje odločitev ustavnega sodišča. Po njegovih besedah je bilo stališče Levice vedno, da javno naj bo javno in zasebno naj bo zasebno. »Med javnim in zasebnim zdravstvom je treba zarisati ločnico, ker drugače se zasebna iniciativa zažira v javni sektor in če bomo to dopustili, bomo še naprej gledali propadanje javnega zdravstva,« je dejal po poročanju Slovenske tiskovne agencije. 

Robert Balen

Prepričan je, da odločitev ustavnega sodišča ne pomeni nič dobrega ne za zdravstveno reformo ne za slovensko zdravstvo. Kot je dejal, so se ravno zaradi te prepovedi začele opuščati zasebne prakse in so zdravniki začeli več delati v javnem sektorju. »S tem pa smo na žalost zopet na točki nič,« je prepričan Mesec, ki dodaja, da je zdaj žogica pri vladi, da najde bolje argumentirano ločnico med javnim in zasebnim.

Vlada mora po Meščevih besedah storiti vse, da neustavnost odpravi pred volitvami. Če neustavnosti do volitev ne bo mogoče odpraviti, bo to predvsem poraz za javno zdravstvo. Razmejitev javnega in zasebnega zdravstva je po njegovih navedbah ključna za ohranitev zdravstvene reforme in za vzpostavitev trdnega temelja za gradnjo javnega zdravstva.

Odločitve ustavnega sodišča Mesec medtem ne vidi kot nezaupnice za ministrstvo za zdravje ali vlado. »Ustavnega sodišča ne vidim kot politični organ, oni so varuh ustave. Argumentacijo si bom natančno prebral, ampak ustavno sodišče spoštujem in njihove sodbe niso politične, njihove sodbe opozarjajo na protiustavnost,« je dejal.

Poseg v pravico do proste izbire zaposlitve

Izpodbijana ureditev, ki omejuje dodatno delo zdravstvenemu delavcu oziroma določa pogoje za opravljanje dodatnega dela zunaj javne zdravstvene službe, s čimer v celoti prepoveduje določene oblike dela, posega v pravico do proste izbire zaposlitve, ki je varovana v okviru ustave, je pojasnilo ustavno sodišče. Odločitev so sprejeli soglasno.

Dodatno so pojasnili, da je skupni cilj izpodbijane ureditve, ki omejuje dvojno prakso pri zdravstvenih delavcih, zaposlenih v javnih zavodih, krepitev sistema javne zdravstvene službe. Ta cilj je ne le ustavno dopusten, temveč ustava tudi nalaga zakonodajalcu, da ga aktivno zasleduje, zato je izpodbijana ureditev za dosego tega cilja primerna, so zapisali.

Čeprav so lahko možni učinki izpodbijane ureditve zelo različni, to še ne pomeni, da izpodbijana ureditev ni primerna. Ustavnosodna presoja se ne more nanašati na zapletena strokovna vprašanja in zakonodajalec ima prosto polje presoje, kadar gre za zadeve s področja zdravstvene politike, verjame ustavno sodišče.

Vendar popolna prepoved dodatnega dela zunaj mreže javne zdravstvene službe po navedbi ustavnega sodišča ni nujna, saj iz predložene dokumentacije ne izhaja, da želenega cilja ne bi bilo mogoče doseči enako učinkovito z drugimi blažjimi ukrepi, ki bi jih lahko uporabil delodajalec, in da so bile ustrezno pretehtane rešitve, ki bi lahko pomembno omilile togost izpodbijane ureditve.

Prav tako že obstoječa pravna ureditev določa različne nadzorne postopke, ki lahko preprečijo primere, ko bi zdravstveni delavci opravljali dodatno delo na škodo javnih zavodov oziroma mreže javne zdravstvene službe, so navedli. Ustavno sodišče je zato presodilo, da je izpodbijana ureditev v neskladju z drugim odstavkom 49. člena ustave, ki določa, da vsakdo prosto izbira zaposlitev.

Ustavno sodišče je določilo, da se do odprave ugotovljene protiustavnosti uporablja ureditev, kot je veljala pred sprejemom novele zakona o zdravstveni dejavnosti. Prav tako se ne uporablja prehodna določba novele, da soglasja javnim zdravstvenim delavcem ostanejo v veljavi največ 12 mesecev od uveljavitve novele.