Jože Suhadolnik

Promo foto albuma

Še Bob Dylan, največji med kantavtorji, je znan po svoji produkciji albumov in zdi se mi, da je to logično, saj album poslušamo večkrat, in če je aranžma bogat, lahko tako vedno znova odkrivamo kaj novega.

PRISEGA NA MINIMALIZEM

No, Nika Vistoropski prisega na minimalizem – torej samo vokal in Sašo Vollmaier na klavirju. In treba je priznati, da funkcionira. Tokrat pri vnovičnem poslušanju pač ne bomo iskali podtonov v aranžmaju, ampak v vokalu, ki je odločen, močan, zdrav. In na trenutke seveda zelo nežen, ganljiv, žalosten. Primeren besedilom, zaradi katerih Niko že primerjajo s Svetlano Makarovič.

NIKA VISTOROPSKI VE, KAJ SI ŽELI POVEDATI

In besedila so tista, ki so pri tem tragikomičnem šansonu najbolj pomembna in ki zasenčijo vse ostalo. Pri nas je kup glasbenikov, celo tistih, ki se imajo za umetnike, za katere se mi zdi, da res ne vedo, kaj želijo v pesmih povedati. Zanje sem prepričana, da so tako navdušeni nad svojimi vokalnimi ali inštrumentalnimi zmožnostmi, da se jim zdi, da je besedilo samo še tisto nujno zlo, ki ga zaradi vokalne melodije potrebujejo. In temu primerno prepevajo stvari, ki nimajo pravega smisla. No, Nika pa ve, kaj si želi povedati, In te njene zgodbe so zabavne, čeprav tudi resne, grozne, tragične. »Primazal si mi levi kroše, češ da sem se skurbala/oprosti, dragi, ne vem, če bi sploh znala …« je na primer verz iz pesmi o zaljubljenem dekletu, ki v gozdu razočarano spozna, da je njen ljubi ne bo zasnubil na kolenih, ampak da je psihopatski ljubosumnež, ki jo pretepe, ona pa na koncu poskrbi, da ne bo več pretepal drugih: »Ker ne bi bila zadnja, ki bi jo ti veselo/še vabil v gozd, se mi je tam zazdelo/da bo bolje, če greš v jamo,/tja dol na samo …«

SLAVOSPEV

Če sem začela z očitkom, naj končam s slavospevom. Največji presežek v glasbi se mi zdi humor. In ta album ima humorja, sicer črnega, v izobilju! Teh pesmi ni dovolj poslušati, treba jih je slišati!

Ocena: 4