Tibor Golob

Vstopili smo v praznični čas. Kako vi običajno preživite praznike? Imate kakšen poseben praznični ritual?

December je za naju s Frenkom zelo deloven mesec, poln dogodkov in raznih druženj ter nastopov, zato moram skrbno načrtovati družinska srečanja. Druženja z dragimi so mi namreč zelo pomembna. Na božični predvečer se običajno dobimo na božični večerji pri nas doma, na božič pa nastopam. Tudi za Frenka je ta dan delovni. Podobno je za silvestrovo, zato se z dragimi podružimo s kakšnim dnevom zamika. Sicer pa v natrpanem decembrskem urniku najdem čas za praznično dekoracijo in izbiro jedilnika. Kar se daril tiče, smo že nekaj časa zelo racionalni; ne nakupujemo brezglavo kar tja v tri dni. Nekaj dni prej se z družino dobimo in izberemo, kdo bo komu kupil darilo. Vsak kupi samo eno darilo za osebo, ki jo je določila aplikacija. Z njo si namreč pomagamo.

Za vama s Frenkom je 30 let zakona. Skupaj sta že od najstniških let. Pred časom se je govorilo, da se razhajata, vendar pravite, da sta trdno povezana. Kaj vajin zakon dela tak?

Prepričana sem, da tudi dejstvo, da sva skupaj že od najstniških let. Potem je tukaj dejstvo, da imava oba rada glasbo. Za naju je bilo usodno srečanje na avdiciji za pevko v glasbeni skupini, v kateri je Frenk igral. Od takrat sva skupaj rasla in zorela. Imava dva čudovita sinova, ki sta že odrasla moška. Še vedno čutiva strast do tega, kar počneva, in čeprav nama življenje prinaša razne preizkušnje, ostajava sopotnika. Skupaj ostajava v dobrem in slabem, kot se reče.

Tibor Golob

Letos ste postali tašča.

Tako je, mlajši sin Gašper in njegova Tinka sta se letos avgusta poročila. Njuna poroka je najlepše darilo za 30-letnico poroke, ki jo letos praznujeva s Frenkom. Babica še nisem, se pa zelo veselim tudi te vloge, ko bo. (smeh)

Kaj bi rekli, da vajin odnos s Frenkom dela kakovosten in ga ohranja v dobri kondiciji?

Poleg kemije, ki jo še vedno čutiva, so za naju pomembni skupni interesi, iskrenost, skupni prijatelji … Predvsem pa sva s Frenkom še vedno tim. Pomembno se mi zdi, da se slišiva. Da drug drugemu dopuščava biti, kar sva, in se ne omejujeva ali na neki način zaklepava v kletke. Zelo pomembno se mi zdi tudi delo na sebi, da najprej poiščeva srečo vsak v sebi – šele ko jo najdeš v sebi, jo lahko nato deliš tudi med druge.

Glasba

Saška Lendero: "Veliko sem premišljala o svoji krivdi in odgovornosti"

Kako rešujete nesoglasja, kako Nuša prenašate govorice in ali jo je katera od njih še posebej prizadela, pa preberite v zanimivem intervjuju.

Intervju preberite v decembrski številki revije Obrazi 12/25. Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.