arhiv Zarje

Dr. Dobnikar, ste zdravnik in pravite, da smo ljudje veliko več kot le fizično telo. Da je naš potencial brezmejen. Zakaj se te veličine večina ljudi ne zaveda?

Ljudje smo v osnovi zavestna bitja. Sebe se zavedamo tudi takrat, ko na primer spimo. In nemalo je primerov, ko so ljudje pričali, da so se zavedali sebe takrat, ko je bilo njihovo telo klinično mrtvo. Naše fizično telo je nekaj, kar lahko vsak vidi, otipa in čuti. In človeški um sprejema to, kar zaznava, za edino resnico.

Človek je trenutno ujet v prepričanja svojega uma. In ta prepričanja so zelo močna in se ohranjajo in oblikujejo skozi šolanja, vzgojo in z življenjem v sistemu. Ti sistemi so zasnovani tako, da je človek od njih odvisen in jih zato brezpogojno sprejema kot edino resnico življenja.

Čeprav mu ne omogočajo svobodnega in radostnega življenja v obilju, se jih človek oprijema, saj mu dajejo navidezno varnost. Sistemi, v katerih živimo, pa v osnovi niso nastavljeni v dobrobit človeštva in življenja. Človeka držijo na vajetih s pomočjo manipulacije, občutka ločenosti, strahu pred pomanjkanjem in minljivostjo.

Hm, govorite kot o nekakšnih suženjskih sistemih ...

Ja. In ti suženjski sistemi so nastajali in se oblikovali skozi tisočletja in držijo človeka v vlogi žrtve. Srkajo njegovo življenjsko energijo in mu nudijo najnujnejše za preživetje. Ustvarjajo težave in jih potem navidezno rešujejo in s tem dajo človeku lažen občutek, da mu pomagajo.

Človek je zato navajen, da nekdo ali nekaj rešuje njegove težave in usmerja njegovo življenje. Moč je predal sistemu in zato je nemočen in odvisen. Človek zato nezavedno, s svojo življenjsko energijo, poganja sistem. Da lahko sistemi življenja optimalno delujejo, potrebujejo človeka, ki živi v pomanjkanju, je neveden, bolan, nemočen in vodljiv. Na drugi strani potrebujejo človeka, ki kontrolira, je manipulativen, z občutkom večvrednosti in brez empatije. Potem potrebujejo še ljudi, ki rešujejo probleme in radi pomagajo. Tako se žrtveni krog življenja vrti in vrti. Človek si ves čas želi spremeniti in izboljšati razmere znotraj sistema z namenom, da bi lepše in bolj brezskrbno živel. Vendar so ti sistemi zelo inteligentno nastavljeni, so po eni strani popolni za opravljanje svojega namena. Človeku ne dovolijo svobode in ga s pomočjo manipulacije, prevar, laži in praznih obljub vrtijo v začaranem krogu.

Igor Napast/Večer

Kako pa lahko izstopimo iz tega?

Človek, ki se ima za umsko bitje, ne more uvideti ujetosti v iluzijo tega sistema, ker je človeški um sestavni del programa te iluzije. Programi močnih prepričanj, miselnih konceptov, vzorcev obnašanja in čustvovanja človeku ne dopustijo, da bi svobodno zadihal in začutil svojo pravo naravo. Človek se začne iz omame iluzije tega sistema prebujati takrat, ko se vnovič poveže s svojim bistvom. Z izvorom življenja v sebi. Z neomejeno inteligenco življenja, z ljubeznijo, ki deluje skozi srce.

Zakaj zbolimo?

Človek, ki brezpogojno daje življenje sistemu, postane odprt za vsa neskladja, ki jih sistem ustvarja. Jih posrka v svoje življenjsko polje v obliki negativnih prepričanj, negativnih misli in čustev. Vse to se kot težak ovoj ovije okrog njega in mu ne pusti dihati. Človek kot bitje narave je v osnovi popolnoma zdrav. Inteligenca življenja in ljubezni ne pozna bolezni. Prav tako človek, ki je povezan s tem virom, ne pozna bolezni. Ker pa smo se ljudje večinoma umaknili od svojega bistva in predali vajeti v roke človeškemu umu, smo dopustili, da se v naša telesa, misli in občutke naselijo neskladja. Zato smo precej bolj dovzetni za bolezni. Postali smo popačena verzija sebe in nismo več različica čistega, mogočnega in zdravega bitja. Bolezni pa v resnici ne potrebujemo. Če živimo v skladu z lastno naravo, smo v ravnovesju in ne moremo zboleti. Inteligenca življenja in ljubezni ne pozna bolezni. In verjamem, da bo prišel čas, ko bolezni sploh ne bodo več obstajale. Takrat bodo ljudje živeli v ravnovesju in v stiku s svojo božansko iskro.

Torej je zdrav človek le prebujeni, kot pravite, ki se zaveda svoje resnične narave?

Tako je, samo prebujeni človek je lahko zares zdrav. Človek, ki deluje iz srca in je napolnjen z inteligenco življenja ter uporablja moč ljubezni v vsakem trenutku svojega življenja. Se počuti povezanega v enosti z vsem življenjem in vsem, kar je ustvarjenega. Se s hvaležnostjo zaveda vsakega diha, ki ga oživlja, in čuti srca drugih ter deluje v skupno dobro.

Kako in zakaj ste se vi prebudili v resnični potencial?

Tudi sam sem bil kot zdravnik vpet v sistem. Bil sem zelo indoktriniran. Petra, ki je že prej meditirala, me je vpeljala v svet meditacije in duhovnega raziskovanja. Ko sem po meditaciji doživel spremembe v telesu in življenju na splošno, sem se začel odpirati modrosti življenja.

Ste kirurg na travmatologiji UKC Maribor. Kako vaši kolegi sprejemajo vaše razumevanje človeka in medicine? So odprti za tovrstno razumevanje?

Množično ne, se mi pa zdi, da se nekateri med njimi podzavestno čedalje bolj odpirajo. Vse bolj čutijo, da s sistemom nekaj ni v redu. Vendar je indoktrinacija še vedno zelo močna, dokler bo cilj sistema zdravljenje bolnega človeka, ne bo bistvenih sprememb na področju zdravstva. Šele ko se bo začel krepiti tisti drugi pol, ki bo temeljil na zavedanju, da je biti zdrav naše naravno stanje, ki ga lahko doseže vsakdo, se bo spremenila tudi doktrina.

Kako lahko človek aktivira samoozdravitveno moč?

Samoozdravitvena moč ni nekaj, kar bi bilo namenjeno samo zdravljenju. To je univerzalna življenjska sila, notranji potencial, živa sila življenja, ki nas je ustvarila, nas poganja in povezuje z vsem življenjem in celotnim vesoljem. Tam, kjer je zavestno prisotna, ustvarja harmonijo, zdravje, radost, obilje in občutek izpolnjenosti. Koncepti človeškega uma ustvarjajo blokade v telesu in psihi in s tem preprečujejo, da bi to živo silo življenja čutili v našem življenju. To inteligenco življenja vsi že imamo v sebi, saj je to naš izvor, osnovno čisto jedro, okoli katerega je zgrajeno naše življenje. Ne moremo je kar tako aktivirati, saj je zakrita pod težo vseh prej omenjenih blokad. Zato je potrebna preobrazba našega življenja.

Ozavestiti je treba okorela negativna prepričanja, moč negativnih misli in čustev ter se osvoboditi ovojev ujetih čustev, negativnih vzorcev prednikov in omejujočega vpliva kolektivne zavesti.

To je pot mojstrstva življenja, pot globoke preobrazbe, ki pa seveda ni preprosta. Umski sistemi človeka na vse pretege odvračajo od tega. Zato je človek, ki se na to pot poda sam, velikokrat nemočen, razočaran in neuspešen. Potrebuje namreč podporo skupnosti prebujenih ljudi, ki mu lahko ponudijo neprecenljivo pomoč in občutek varnosti na poti preobražanja življenja. Ko odstranimo blokade, življenjska sila samodejno najde pot v naše življenje in ga spremeni. Človek to začuti kot globoko sprostitev, umiritev in olajšanje. Začne se počutiti bolj živega, polnega energije. Veselje in radost se vrneta v življenje. Kot da bi odgrnil temno kopreno, se pogled na svet in vse dogajanje zbistri. In tako se tudi zdravje samodejno vrne.

arhiv Zarje

Kakšen je torej trenutni zdravstveni sistem?

V resnici ni nič narobe z njim. Služi trenutnemu stanju zavesti večine ljudi, ki od zdravstvenega sistema pričakuje lajšanje simptomov, saj si sami ne znajo pomagati pri svojih zdravstvenih težavah. Ta sistem je trenutno nujno potreben, saj ljudje brez njega verjetno ne bi preživeli. Ko se bo pa stanje zavesti večine ljudi začelo spreminjati in bodo ljudje spoznali, da lahko sami vplivajo na svoje zdravje, ko bodo postali mojstri življenja, bo potreba po zdravstvenih storitvah, kot jo poznamo sedaj, preprosto upadla. Takrat se bo začel zdravstveni sistem spreminjati od znotraj navzven. Zgodila se bo organska sprememba.

Na kaj ciljate s tem?

Ko se bodo ljudje začeli spraševati, kaj lahko sami napravijo, da bodo ostali zdravi, se bodo s tem pojavile popolnoma drugačne potrebe po zdravstvenih storitvah in sistem se bo začel naravno in zelo organsko spreminjati.

Nič namreč ne gre na silo, z borbo proti sistemu in z obtožbo, da je sistem slab. Ker ni. Trenutno je namreč idealen za potrebe povprečnega človeka. Zdajšnje zdravstvo je torej odsev trenutne zavesti povprečnega človeka, ki je del žrtvenega sistema, saj človeka zadržuje v nemočni vlogi žrtve – za mojo bolezen bo poskrbel nekdo zunaj mene, zdravnik. Tako sistem tudi služi skozi korporacije, industrijo in farmacijo. So pa tudi zdaj že posamezniki, ki so zdravi in sploh ne hodijo k zdravniku. Živijo zdravo in so vitalni, saj imajo v sebi podzavestno ali zavestno vedenje o mojstrstvu življenja. So zavestni ustvarjalci svojih življenj in svojega zdravja. Vedo, da imajo samoozdravitveno moč, in jo tudi znajo aktivirati. Opažam, da se vse več ljudi prebuja, kar je spodbudila predvsem koronakriza. Ljudje so začeli prepoznavati lastno ujetost v sistem. Nekoč bodo spoznali, da je vse, kar živimo, le ena velika iluzija, ki se bo razblinila kot krhek balonček. Življenje je v resnici veliko bolj veličastno in mogočno od življenja, ki ga pozna in živi večina.

Zdravje

Dr. Erik Brecelj: "Zastarela je miselnost, da je vse odvisno od zdravnika."

Ali bi torej lahko rekli, da je vsak odgovoren zase, za svoje zdravje in za vse, kar se mu dogaja?

Vsi smo odgovorni, kako se odzivamo na dogodke, kaj mislimo, govorimo, kako se počutimo in kaj ustvarjamo. Nad tem imamo popoln nadzor. Vse to vpliva na to, kako poteka naše življenje. Vsak posameznik pa s tem, kar misli, čuti in dela, vpliva tudi na kolektivno zavest človeštva. Samo zamislite si, kakšen bi bil svet, v katerem vsi ljudje živijo iz srca, povezani, sočutni, radostni in povezani z naravo? Ljudje, katerih glavna skrb bi bila delovati v skupno dobro in ustvarjanje obilja? Bi se lahko v takšnem okolju ideje vojn, uničevanja in sovraštva fizično manifestirale v življenju?

Osebna rast

Napovedal, da smo blizu najbolj uničujoče epidemije v zgodovini

Intervju je bil v celoti objavljen v reviji Obrazi 02/25. Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.