Arhiv Lokalno.si

Nam lahko poveste, kako lahko najbolj pomagamo človeku v različnih fazah demence?

Demenca je bolezen, ki je še vedno močno stigmatizirana. Za svojce je po postavitvi diagnoze izjemno pomembno, da pridobijo čim več informacij in znanja o bolezni; kako živeti z osebo z demenco ter kako se spoprijemati z njenimi značilnimi, pa tudi nepričakovanimi izzivi. V zgodnji fazi je pomembno, da prepoznamo prve simptome bolezni in osebo spodbudimo k obisku zdravnika, da se postavi diagnoza. To je pogosto zelo zahtevno, saj oseba z demenco obisk zdravnika večkrat odklanja – ker je nič ne boli.

Kako pa naj se (pravilno) vedemo do osebe z demenco?

Najpomembnejše pri skrbi za osebo z demenco je, da smo prijazni, potrpežljivi in razumevajoči. Nikoli jih ne smemo siliti v izbire ali se z njimi prepirati, neprijetne pogovore preusmerjajmo.

To so najbolj koristni nasveti svojcem. Najpomembnejše pa je spoznanje: mi smo tisti, ki se moramo približati njim, saj se oni nam žal zaradi bolezni ne morejo več. Svojci lahko nasvete in pomoč poiščejo pri Spominčici ter na spletni strani www.spomincica.si.

Mateja J. Potočnik

Kako družba danes doživlja diagnozo demence? Se je odnos do te bolezni v minulih desetletjih spremenil?

Število oseb z demenco narašča, saj je diagnostika danes dostopnejša. Spominčica že leta ozavešča javnost o demenci in sodeluje s strokovnjaki za demenco, zato je prepoznavnost boljša. Najmanj je bilo žal narejenega pri podpori družini doma, saj doma živi kar 90 odstotkov oseb z demenco. Osebe z demenco potrebujejo stalno podporo, saj kmalu postanejo nesamostojne in jih ne moremo več pustiti samih doma. Pogosto se zgodi, da zapustijo dom, kaj pozabijo na štedilniku ali se ponoči ne umirijo. Značajsko se spremenijo, kar je svojcem zelo težko sprejeti. Ti so zato pogosto izčrpani in potrebujejo pomoč ter razumevanje okolice.

Spominčica je v vašem času postala pravo gibanje – s strategijami, mrežami pomoči in demenci prijaznimi točkami po vsej Sloveniji. Kaj vam ta širina delovanja pomeni danes?

Zame in za vse v Spominčici to pomeni veliko več kot le rast organizacije; pomeni, da se je v Sloveniji oblikovalo pravo gibanje razumevanja in solidarnosti do oseb z demenco. Ko smo leta 2017 odprli prvo demenci prijazno točko pri Varuhu človekovih pravic, smo si želeli, da bi osebe z demenco in njihovi svojci povsod čutili, da niso sami.

Danes imamo skoraj 500 demenci prijaznih točk po vsej državi – v knjižnicah, lekarnah, zdravstvenih domovih, občinah, poštah in celo na ministrstvih. Zaposleni tam znajo prepoznati prve znake demence, prijazno pristopiti in usmeriti po pomoč. Ponosni smo tudi na program Demenci prijazna lokalna okolja, s katerim skupaj z občinami širimo ozaveščenost in krepimo mrežo pomoči. Naš cilj ostaja jasen: da osebe z demenco čim dlje ostanejo doma, v znanem in varnem okolju ter ob podpori ustreznih služb.

Arhiv Spominčice

Kaj točke zagotavljajo v praksi in kakšna je njihova obiskanost, se ljudje tja pogosto zatečejo po pomoč?

Demenci prijazne točke so odličen primer, kako lahko celotna skupnost prispeva k bolj vključujoči družbi. Gre za mrežo organizacij, kjer lahko osebe z demenco, njihovi svojci ali drugi poiščejo prijazen pristop, razumevanje in osnovno pomoč. Vsaka od točk prispeva k večji varnosti, sprejetosti in destigmatizaciji demence. Zadovoljni smo, da je Svetovna zdravstvena organizacija mrežo DPT prepoznala kot primer dobre prakse, ljudje se nanje pogosto obrnejo po informacije ali pomoč, predvsem pa, ker vedo, da bodo tam dobili razumevanje in sočutje. Vse točke skupaj pa gradijo tisto, kar si najbolj želimo – demenci prijazno Slovenijo, kjer ima vsakdo občutek pripadnosti in dostojanstva.

Celoten intervju je bil objavljen v reviji Obrazi 11/25. Revija je na voljo tudi v spletni trafiki.