Mrak: Pretres ameriških obveznic je znak konca slepega zaupanja v ZDA
Rast donosov ameriških obveznic nad pet odstotkov viša stroške zadolževanja. Ekonomist Mojmir Mrak miri, da dogajanje ni sprožilec nove finančne krize, prav nasprotno.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Ameriške državne obveznice veljajo za najbolj varno obliko investiranja in referenčno merilo za preostale dolžniške instrumente. Posledično zvišanje donosov na tej osnovi pomeni globalni dvig obrestnih mer. "Če se ta osnova viša, to pomeni, da se primerljivo s tem višajo tudi donosi na druge obveznice," je ekonomist pojasnil Svet24.
Konec absolutnega zaupanja v ameriški trg
Kljub preseganju petodstotne meje, kar je bil eden od signalov pred krizo leta 2007, ne gre za ponovitev scenarija. Ravni obrestnih mer so danes precej drugačne. Prav tako na donose po ocenah strokovnjaka pomembno vpliva spremenjena geopolitična situacija.
Zaupanje v ameriške vrednostne papirje se namreč zmanjšuje. V preteklih desetletjih ocena državnega tveganja pri ZDA v analizah ni bila prisotna, danes pa to ne velja več. "Preprosto ta Trumpova administracija je stvari pretresla," je neposreden Mrak glede vzrokov za povečano nezaupanje finančnih institucij.
Evropskih kreditojemalcev to ne bo prizadelo
Evropski pokojninski skladi se na te spremembe odzivajo z diverzifikacijo tveganj in manjšimi nakupi ameriških papirjev. Kapital se tako deloma preusmerja v Evropo. Evropska centralna banka je namreč obrestne mere že dvignila, kar pritegne investitorje v domače okolje.
Neposrednega vpliva na slovenske kreditojemalce dogajanje onkraj Atlantika ne bo imelo. Vseeno pa bo morala Evropska centralna banka pozorno spremljati globalne trende in se nanje odzivati. "Gledano makroekonomsko, bi bilo zelo dobro, da bi več tega kapitala ostalo v Evropi," poudarja Mrak.
Evropska unija je sicer pomembna neto izvoznica kapitala, a obenem znotraj meja nujno potrebuje več investicij. Solidno delujoča kapitalska unija bi bila instrument za večjo likvidnost. Z njo bi se po vzoru bančne unije močno povečala tudi odpornost Evrope na zunanje finančne pretrese, je zaključil.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
