Prvi v Evropi: Slovenci bankam posojamo skoraj zastonj. Te služijo rekordno
Slovenci bankam zagotavljamo izjemno poceni vir financiranja. Preverili smo, zakaj denar ostaja na računih in kako to vpliva na bančne dobičke.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Slovenski bančni sistem prihaja iz obdobja izjemnih zaslužkov. Leta 2024 so banke ustvarile rekordnih 1,2 milijarde evrov dobička pred obdavčitvijo, lani še 991 milijonov.
V prvi polovici letošnjega leta se je nabralo novih približno 620 milijonov evrov, donosnost kapitala pred davki pa je junija znašala 18 odstotkov.
Velik dobiček sam po sebi še ne pomeni, da slovenske banke strankam zaračunavajo več od bank v tujini. Pri stanovanjskih posojilih aktualni podatki kažejo celo nasprotno.
Prava slovenska posebnost je cena denarja, ki ga banke dobijo od nas.
Slovenska obrestna marža na evropskem vrhu
Banka Slovenije je v majskem Poročilu o finančni stabilnosti ugotovila, da je bila slovenska neto obrestna marža v prvih treh četrtletjih leta 2025 za 0,9 odstotne točke višja od povprečja evrskega območja. Med državami z evrom je bila najvišja.
Ta kazalnik pove, koliko banki od obrestnega poslovanja ostane po tem, ko upoštevamo stroške denarja, s katerim financira svoje kredite in druge naložbe.
Banka Slovenije je pri razlagi slovenskega odstopanja posebej izpostavila vire financiranja. Obrestni stroški bank glede na velikost bilance so bili med najnižjimi v Evropski uniji.
Približno povedano, slovenske banke svoj osnovni material dobivajo zelo poceni.
Več kot polovico sistema financiramo gospodinjstva
Ob koncu junija je bilo v slovenskih bankah okoli 45 milijard evrov vlog nebančnega sektorja. Več kot 30 milijard so prispevala gospodinjstva. Njihove vloge so same predstavljale 51,6 odstotka bilančne vsote celotnega bančnega sistema, podjetja pa še dodatnih 19,4 odstotka.
Najnovejši podatki o finančnem premoženju kažejo enako sliko. Slovenska gospodinjstva so imela ob koncu prvega četrtletja letos 32,9 milijarde evrov bančnih vlog, od tega 89 odstotkov pri domačih bankah. V samo letu dni se je njihov obseg povečal za dve milijardi evrov.
Bankam zato ni treba velikega dela poslovanja financirati z dražjim zadolževanjem na finančnih trgih. Denar jim v izjemno velikem obsegu zagotavljajo domače stranke.
In velik del tega denarja jim zagotavljajo skoraj brezplačno.
87 odstotkov denarja gospodinjstev je na vpogled
Aprila je bilo 87 odstotkov vseh vlog gospodinjstev na vpogled, ugotavlja Banka Slovenije. Dolgoročno slovensko povprečje od leta 2000 znaša le 56,5 odstotka.
Vpogledne vloge so denar na računih, do katerega lahko komitent dostopa takoj. Njihova velika prednost je likvidnost. Njihova slabost za varčevalca je obrestna mera.
Banka Slovenije ugotavlja, da so bile obresti na takšne vloge gospodinjstev v drugi polovici lanskega leta rahlo pod 0,1 odstotka. Tudi vezava denarja ni prinašala posebej visokega donosa. Kratkoročne vezane vloge so bile okoli 0,8 odstotka, dolgoročne nekoliko nad 1,5 odstotka.
Tu se začne razlaga visokih bančnih marž.
Banka lahko denar z računa stranke uporabi za financiranje kreditov, nakup obveznic in druge donosnejše naložbe. Če za vir plača skoraj nič, na naložbeni strani pa zasluži nekaj odstotkov, večji del razlike ostane njej.
Prav takšen razkorak se je močno povečal po dvigu obrestnih mer Evropske centralne banke. Donosi na bančna sredstva so se prilagajali hitreje od obresti, ki so jih banke plačevale za vloge.
Zakaj jim Slovenci denar puščamo tako poceni
Odgovor ima več plasti. Najprej je tu vprašanje, koliko lahko posameznik z menjavo sploh pridobi.
Če ima gospodinjstvo na računu 10.000 evrov in zanje dobi 0,05 odstotka, govorimo o petih evrih obresti na leto. Če bi našlo vezavo po 1,6 odstotka, bi dobilo okoli 160 evrov. Razlika je približno 155 evrov.
Za nekoga dovolj, da poišče novo ponudbo. Za drugega premalo, da bi se odpovedal takojšnji razpoložljivosti denarja, odpiral račun drugje, spremljal ponudbe ali se ukvarjal z vezavo.
Banka Slovenije pri tem opozarja na pomembno okoliščino. Nizke obrestne mere za vezane depozite same odvračajo varčevalce od vezave, zato velik del denarja ostaja na vpogled.
Drugi dejavnik je varnost. Bančna vloga je razumljiva, preprosta in do zakonsko določene meje vključena v sistem jamstva za vloge. Za vrednostne papirje, sklade in druge naložbe mora posameznik sprejeti drugačno raven tveganja ali vsaj osvojiti nekaj dodatnega finančnega znanja.
Tretji dejavnik je udobje. Plača pride na račun. Z njega plačujemo položnice, kartico in kredit. Če je na njem še deset ali dvajset tisoč evrov prihrankov, najlažja odločitev ostaja brez odločitve.
Prav ta neaktivnost ima za banko veliko vrednost.
ECB je ugotovila, kaj se zgodi, ko je denar lažje premakniti
Raziskava Evropske centralne banke med več kot 170 digitalnimi bankami pokaže, kako pomembna sta enostavnost primerjave in premikanja denarja.
Med zviševanjem ključnih obrestnih mer v letih 2022 in 2023 so digitalne banke obresti na depozite zvišale hitreje in bolj kot primerljive tradicionalne banke. ECB razlago vidi tudi v nižjih stroških iskanja in menjave ponudnika. Digitalna banka mora za denar stranke močneje tekmovati, ker ga lahko ta prek aplikacije precej lažje odpelje drugam.
Nova raziskava ECB o oblikovanju cen bančnih vlog v evrskem območju gre še korak dlje. Ugotavlja, da so varčevalci, ki so občutljivejši na obrestne mere, skozi čas vse pogosteje denar premaknili v donosnejše produkte. Med tistimi, ki so denar pustili na vpoglednih računih, je zato ostalo več manj cenovno občutljivih komitentov. To je bankam povečalo tržno moč prav pri vpoglednih vlogah.
To je pomemben odgovor tudi za Slovenijo.
Če komitenti skoraj ne reagirajo na razliko v obrestih, banki ni treba plačati več.
Ko se pojavi dovolj dobra ponudba, se premaknemo tudi Slovenci
Letošnje dogajanje ponuja zelo lep praktičen primer.
Marca je država izdala obveznico za prebivalstvo, ki je ponujala ugodnejšo obrestno mero od bančnih vezav. Banka Slovenije je tisti mesec zaznala večji odliv vlog gospodinjstev, ker je del varčevalcev denar prestavil v državno obveznico.
To pomeni, da slovenski varčevalec ni povsem neobčutljiv na donos.
Vendar je bil skupni odliv tudi takrat manjši od enega odstotka vseh vlog gospodinjstev.
Več kot 99 odstotkov denarja je z vidika celotnega fonda ostalo.
Tudi to pomaga pojasniti, zakaj banke nimajo velikega ekonomskega razloga, da bi začele agresivno zviševati obrestne mere vsem komitentom.
Pri kreditu banke tekmujejo precej bolj
Najbolj zanimiva je primerjava z drugo stranjo poslovalnice.
Pri stanovanjskem kreditu Slovenija trenutno sploh ni draga država.
Po podatkih ECB je sestavljeni strošek novega stanovanjskega zadolževanja junija v Sloveniji znašal 3,36 odstotka, v povprečju evrskega območja pa 3,55 odstotka.
Med slovenskimi bankami so hkrati velike razlike. Banka Slovenije je januarja pri primerljivem stanovanjskem kreditu izmerila ponudbe od 2,95 do 3,67 odstotka. Pri njihovem modelnem kreditu je izbira banke pomenila skoraj sedem tisoč evrov razlike v skupnih stroških financiranja.
Komitent pri kreditu zato preverja ponudbe, se pogaja in konkurenčno ponudbo odnese drugi banki.
Ko ima pri isti banki 15.000 evrov na računu, je njegovo vedenje pogosto bistveno drugačno.
To ustvarja nenavadno situacijo. Banka se mora za isti gospodinjski proračun na strani kredita precej boriti, na strani prihrankov pa lahko dobi njegov denar skoraj brez obresti.
Francozi imajo drugačen odgovor
Države so trg varčevanja uredile različno. Zanimiv primer je Francija.
Tam obstaja regulirani varčevalni račun Livret A, pri katerem je denar likviden, država pa ureja obrestno mero. Od 1. avgusta letos ta znaša 1,7 odstotka. Za upravičena gospodinjstva z nižjimi prihodki obstaja še LEP z 2,5-odstotno obrestno mero.
Francoski model je zanimiv tudi zato, ker del reguliranega varčevanja prek sistema Caisse des Dépôts pomaga financirati socialna stanovanja in druge javne naložbe.
Varčevalec tako dobi likvidno in varno alternativo skoraj neobrestovanemu tekočemu računu, zbrani denar pa ima opredeljeno širšo finančno funkcijo.
Slovenija takšnega množičnega reguliranega varčevalnega produkta nima.
Naš najbližji aktualni primer so državne obveznice za prebivalstvo. Prav odziv na letošnjo izdajo kaže, da bolj konkurenčna in razumljiva možnost del varčevalcev vendarle premakne.
Banke nimajo razloga, da bi plačale več, dokler denar prihaja sam
Tu pridemo do jedra poslovnega modela.
Vloge gospodinjstev so se letos do aprila medletno povečale za 6,5 odstotka, kar je bilo približno dvakrat toliko kot v povprečju evrskega območja. V banke je torej še naprej pritekal denar, čeprav so bile depozitne obrestne mere nizke.
Zakaj bi banka za vir, ki ga že dobiva v izobilju, prostovoljno močno zvišala ceno?
Prav tu se posamezne odločitve milijonov komitentov spremenijo v makroekonomsko prednost bank.
Za posameznika nekaj tisoč evrov na računu morda ni znesek, zaradi katerega bi vsak mesec preverjal obrestne mere.
Ko se takšno vedenje sešteje, imajo slovenske banke na voljo več deset milijard evrov.
Opravnine niso glavni vir evropskega odstopanja
Za komitenta so stroški bančnega paketa zelo vidni. Banka Slovenije je za tipično košarico plačilnih storitev v letu 2025 izračunala povprečno 74,12 evra na leto, med bankami pa so bile precejšnje razlike.
Toda evropsko posebnost slovenskega bančništva precej bolje razloži obrestna marža.
Neto opravninska marža je bila leta 2025 0,80 odstotka, leto prej 0,79 odstotka. Pri obrestni marži je Slovenija medtem prišla na vrh evrskega območja.
Tudi kakovost kreditnega portfelja bankam trenutno pomaga. Kreditiranje raste, obseg problematičnih stanovanjskih posojil pa ostaja nizek. Banka ima tako na voljo veliko poceni denarja, ki ga lahko vse več posoja, pri tem pa za zdaj ne izgublja velikega dela prihodkov zaradi slabih kreditov.
Največja konkurenca nastane, ko komitent začne primerjati
Slovenske banke so torej v zelo ugodnem položaju.
Pri stanovanjskem kreditu morajo tekmovati in so dovolj uspešne, da so njihove cene danes konkurenčne evrskemu območju.
Pri prihrankih je zgodba drugačna.
Velik del gospodinjstev denar pušča na takoj dostopnih računih po skoraj ničelni obrestni meri. Vloge kljub temu še naprej rastejo. Bankam zato za ta denar ni treba agresivno tekmovati.
Ko se pojavi dovolj privlačna alternativa, kakršna je bila državna obveznica, se nekaj denarja premakne. Digitalne banke v Evropi kažejo enako. Kjer je zamenjava lažja in varčevalec bolj občutljiv na donos, banke plačujejo več.
Zato slovenske bančne dobičkonosnosti ni mogoče razložiti samo z bankami.
Del zgodbe se začne tudi na naših računih.
Posamezniku se razlika med skoraj nič in enim ali dvema odstotkoma pri nekaj tisoč evrih morda ne zdi dovolj velika, da bi ukrepal. Ko enako naredi več sto tisoč gospodinjstev, dobijo banke desetine milijard evrov poceni financiranja.
Vsak od nas jim pusti malo poceni denarja. Skupaj jim ga pustimo ogromno.
In prav tam se začne eden najdonosnejših delov slovenskega bančnega modela.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
