Najdražji dolg po finančni krizi leta 2007: Na koncu ga bomo občutili vsi
Dolgoročno zadolževanje držav je najdražje po več kot desetletju. Slovenijo trenutno ščitijo gospodarska rast in skoraj v celoti fiksne obresti.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Na svetovnih trgih obveznic se dogaja premik, ki ga bomo lahko še dolgo spremljali tudi v državnih proračunih.
Donosnost ameriške 30-letne državne obveznice se je v torek povzpela na 5,327 odstotka in dosegla najvišjo raven v 19 letih.
Nemška desetletna obveznica se je dan prej povzpela najvišje po maju 2011, podobno močan pritisk pa se je razširil na Francijo in Japonsko. Japonska desetletna donosnost je dosegla skoraj tri odstotke in najvišjo raven po letu 1996.
Slovenija temu premiku sledi. Tržna donosnost njene desetletne državne obveznice je 18. avgusta dosegla približno 3,64 odstotka. Dan prej je znašala 3,58 odstotka.
Razlika v primerjavi z obdobjem poceni denarja je velika. Povprečna donosnost slovenske desetletne državne obveznice je leta 2021 znašala le 0,071 odstotka. Leta 2024 se je povzpela na 3,109 odstotka.
Milijarda dolga je danes povsem drugačen posel
Donosnost obveznice lahko po domače razumemo kot ceno, ki jo trg zahteva za posojanje denarja državi.
Pri milijardnih zneskih že ena odstotna točka naredi veliko razliko.
Če za ponazoritev uporabimo eno milijardo evrov, znaša 0,07 odstotka približno 700.000 evrov na leto. Pri 3,64 odstotka govorimo o 36,4 milijona evrov.
Gre za primerjavo tržnih donosnosti, ne za dejanski izračun kupona konkretne slovenske obveznice. Pokaže pa velikost spremembe.
Slovenija je januarja letos dejansko izdala 1,75 milijarde evrov vredno desetletno obveznico. Vlagatelji so takrat zahtevali 3,312-odstotno donosnost, kupon pa znaša 3,275 odstotka. Povpraševanje je preseglo deset milijard evrov.
To je dober prikaz sedanjega položaja. Slovenija brez težav najde kupce za svoj dolg, vendar ga ne dobi več po cenah iz let 2020 in 2021.
Zakaj se dolg draži
V ozadju se je združilo več velikih pritiskov.
Prvi so državni primanjkljaji. ZDA, Francija in Velika Britanija še vedno porabijo občutno več, kot zberejo, zato na trg pošiljajo velike količine novega dolga.
Reuters navaja ameriški primanjkljaj blizu šestih odstotkov BDP, francoskega okoli petih in britanskega okoli štirih odstotkov. Več ponudbe obveznic pomeni večjo konkurenco za denar vlagateljev.
Drugi pritisk prihaja iz energije in inflacije. Cena nafte se je ob zaostrovanju razmer med ZDA in Iranom povzpela nad 90 dolarjev za sod. Vlagatelji zato zahtevajo večjo premijo za dolgoročno posojanje denarja, saj lahko dražja energija znova okrepi inflacijo.
Tretji del zgodbe prihaja iz umetne inteligence.
Alphabet, Amazon in Meta so letos izdali že skoraj 220 milijard dolarjev obveznic, več kot dvakrat toliko kot v celotnem lanskem letu.
Podjetja z dolgom financirajo predvsem ogromne naložbe v podatkovne centre, električno infrastrukturo in računalniško opremo za umetno inteligenco.
Na istem trgu tako denar iščejo ameriška vlada, evropske države in tehnološki velikani. Vlagatelji imajo več izbire in zahtevajo višje donose.
Slovenija ima trenutno eno veliko prednost
Slovensko gospodarstvo raste.
BDP je bil v drugem četrtletju realno za pet odstotkov večji kot leto prej, v celotnem prvem polletju pa za 4,1 odstotka. Bruto investicije v osnovna sredstva so zrasle za 13,2 odstotka, izvoz za 6,4 odstotka, domača potrošnja pa za 5,9 odstotka.
To državi pomaga na dva načina.
Rastoče gospodarstvo prinaša več davčnih prihodkov. V prvih sedmih mesecih so davčni prihodki državnega proračuna dosegli 7,8 milijarde evrov in bili za 7,8 odstotka višji kot leto prej. Prihodki od DDV so zrasli za 12 odstotkov, od davka od dohodkov pravnih oseb pa za 20,7 odstotka.
Hkrati gospodarska rast zmanjšuje težo dolga glede na velikost gospodarstva.
Konsolidirani bruto dolg države je konec prvega četrtletja znašal 46,315 milijarde evrov oziroma 64,8 odstotka BDP. Ob koncu leta 2025 je znašal 46,324 milijarde oziroma 65,7 odstotka BDP. Nominalno se je dolg komaj spremenil, njegov delež v gospodarstvu pa se je zmanjšal.
Toda državni proračun kljub rasti ustvarja velik primanjkljaj
Državni proračun je od januarja do konca julija zbral 8,9 milijarde evrov prihodkov, porabil pa 10,2 milijarde. Primanjkljaj je dosegel 1,321 milijarde evrov, kar je 355,5 milijona več kot v istem obdobju lani. Odhodki so zrasli za 12,3 odstotka, prihodki za 9,4 odstotka.
Država ima torej močno gospodarsko rast in hitro rast davčnih prihodkov, vendar njeni izdatki rastejo še hitreje.
Med razlogi so večji socialni transferji, investicije, stroški dela ter višji transferji v zdravstveno in pokojninsko blagajno. Samo v ZPIZ in ZZZS je proračun v prvih sedmih mesecih nakazal 1,4 milijarde evrov.
To je pomembno prav v času dražjega zadolževanja. Primanjkljaj pomeni, da država potrebuje dodatno financiranje, poleg tega pa mora sproti odplačevati stare obveznice.
Ministrstvo za finance trenutno pripravlja tudi rebalans letošnjega proračuna, zato bodo končne celoletne številke drugačne od prvotno sprejetega načrta.
Obresti že rastejo
Slovenija je leta 2021 za obresti državnega proračuna plačala 727 milijonov evrov. Leta 2024 je znesek dosegel 757 milijonov.
Po trenutnem načrtu odplačil dolga bo letos za obresti potrebnih približno 816,2 milijona evrov, prihodnje leto pa 828,8 milijona.
Podatka za leti 2026 in 2027 sta iz aktualnega načrta odplačil dolga glede na stanje konec julija.
Današnji račun še vedno ni rekorden. Leta 2014 je Slovenija za obresti plačala več kot milijardo evrov oziroma 2,9 odstotka BDP. Leta 2024 so obresti predstavljale 1,1 odstotka BDP.
Toda smer se je obrnila. Po letih padanja strošek obresti znova narašča.
Zakaj 3,64 odstotka še ne udari po vseh 42 milijardah dolga
Slovenija ima velik del starega dolga zaklenjenega po vnaprej določenih obrestih.
Konec julija je imel 97,2 odstotka dolga državnega proračuna nespremenljivo obrestno mero. Celoten dolg državnega proračuna je znašal 42,64 milijarde evrov.
Zato se dvig tržnih donosnosti v proračun prenaša postopoma.
Stara obveznica z nizkim kuponom ostane poceni do zapadlosti. Takrat mora država glavnico vrniti oziroma jo pogosto nadomesti z novo izdajo. Če je trg ob tem še vedno pri treh ali štirih odstotkih, star poceni dolg zamenja dražji.
Prav v prihodnjih letih zapade več milijard evrov slovenskega dolga.
Največji naslednji val prihaja leta 2027, ko po sedanjem načrtu zapade skoraj štiri milijarde evrov glavnice.
Država dela tega zneska ne bo nujno financirala z novimi desetletnimi obveznicami. Uporablja različne ročnosti, denarne rezerve in druge instrumente. Toda vsak večji val zapadlega dolga povečuje stik med starimi pogoji in novo, dražjo ceno denarja.
Kje se lahko račun pokaže Slovencem
Višji stroški dolga najprej zmanjšujejo manevrski prostor proračuna.
Obresti imajo prednost pred političnimi željami. Ko zapadejo, jih država plača.
Če njihov delež raste, ostane manj prostora za nove izdatke oziroma mora država razliko pokriti z višjimi prihodki, dodatnim zadolževanjem ali počasnejšo rastjo druge porabe.
V praksi za isti proračunski denar tekmujejo zdravstvo, pokojninski sistem, plače javnega sektorja, socialni transferji, železnice, ceste, stanovanjska politika, obramba in druge investicije.
Sedanja gospodarska rast državi ta pritisk blaži, ker hitro povečuje prihodke. Toda dejstvo, da je državni proračun ob petodstotni medletni rasti BDP v drugem četrtletju po sedmih mesecih še vedno ustvaril 1,32 milijarde evrov primanjkljaja, kaže, da so visoki tudi pritiski na odhodkovni strani.
Dražji denar lahko zadene tudi podjetja in kredite
Obvezniški trg ne vpliva samo na državo.
Donosnosti varnih državnih obveznic služijo kot izhodišče za določanje cene številnih drugih dolgoročnih finančnih instrumentov.
Če vlagatelj na državni obveznici dobi več, mora podjetje za svoj dolg praviloma ponuditi še višji donos.
S tem se podjetjem dražijo nove investicije. Višja zahtevana donosnost lahko prestavi gradnjo tovarne, nakup opreme ali drug projekt.
Pritisk lahko doseže tudi stanovanjske kredite s fiksno obrestno mero, saj dolgoročne tržne obresti vplivajo na strošek dolgoročnega financiranja bank. Pri kreditih s spremenljivo obrestno mero ostaja pomembnejši neposredni kanal Euribor in politika Evropske centralne banke.
Reuters opozarja, da lahko kombinacija visokih državnih in korporativnih donosnosti sčasoma zavre investicije in gospodarsko rast.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
