Kako prepričati delodajalca, da si najboljši kandidat za službo?
Prve prijave, razgovori in zavrnitve so del iskanja službe. Strokovnjaki svetujejo, kako si mladi lahko olajšajo začetek kariere.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Iskanje prve službe je za mnoge prvi stik s trgom dela, kjer šola, diploma ali študentski status sami po sebi ne povedo dovolj. Delodajalca zanima, kaj kandidat zna, kako razmišlja, kako se znajde v konkretnih okoliščinah in ali razume delo, za katero se prijavlja.
To posebej velja za mlade, ki šele vstopajo na trg dela, a podobna pravila dohitijo tudi tiste, ki službo menjajo po več letih dela. Pri prvih je izziv, kako predstaviti začetne izkušnje, pri drugih, kako med številnimi izkušnjami izbrati tiste, ki so za novo delo res pomembne. V obeh primerih šteje predvsem to, ali zna kandidat pokazati, kaj je že počel, kaj se je ob tem naučil in zakaj ga določeno delo zanima.
Pri mladih se ta razlika pogosto pokaže prav pri izkušnjah, ki jih sami ne razumejo kot posebej pomembne. Poletno delo, praksa, pomoč pri družinskem podjetju, prostovoljstvo, delo v društvu, športnem klubu ali pri šolskem projektu se na prvi pogled morda ne zdijo pomembna karierna poglavja. A prav iz takšnih izkušenj lahko delodajalec razbere zanesljivost, odnos do ljudi, sposobnost sodelovanja, spoštovanje rokov in pripravljenost na učenje.
Na Zavodu RS za zaposlovanje mladim pri tem pomagajo s kariernim svetovanjem, delavnicami, pripravo življenjepisa in prijave ter s pripravami na razgovor. Podpora je namenjena dijakom in študentom, ki se na Zavod obrnejo sami ali ga obiščejo v okviru organiziranih šolskih obiskov.
Prvi življenjepis ni življenjepis izkušenega delavca
Največ zadrege pri prvem življenjepisu pogosto povzroči občutek, da vanj ni mogoče napisati veliko. Kandidat še nima let delovnih izkušenj, napredovanj in večjih projektov. Toda prvi življenjepis ima drugačno nalogo. Pokazati mora, katere izkušnje je kandidat že pridobil in kako so povezane z delom, ki ga zanima.
Nekdo, ki je poleti delal v strežbi, se ni naučil samo nositi kave. Spoznal je delo s strankami, pritisk ob gneči, sodelovanje z ekipo in pomen zanesljivosti. Nekdo, ki je pomagal pri organizaciji maturantskega plesa, športnega turnirja ali gasilske prireditve, je verjetno usklajeval ljudi, skrbel za roke in reševal zaplete. To so izkušnje, ki jih je mogoče opisati precej bolj konkretno kot z besedami, da je kandidat »komunikativen« ali »organiziran«.
Podobno velja za prostovoljstvo. Pomoč starejšim pri uporabi telefona ali računalnika pokaže potrpežljivost in sposobnost razlage. Delo z otroki pokaže odgovornost. Skrb za objave društva na družbenih omrežjih lahko pomeni prve izkušnje s pisanjem, fotografijo, urniki in osnovno komunikacijo z javnostjo.
Dober življenjepis zato ni nujno dolg. Pomembno je, da iz izkušenj izbere tisto, kar ima zvezo z razpisanim delom.
Splošna prijava redko izstopa
Mladi pri iskanju prve službe pogosto pošljejo veliko prijav. Težava nastane, kadar so vse napisane enako. Delodajalec hitro prepozna prijavo, ki bi jo kandidat lahko poslal v trgovino, pisarno, proizvodnjo ali agencijo, ne da bi spremenil bistven del besedila.
Pri delu v trgovini je smiselno poudariti stik z ljudmi, zanesljivost, natančnost pri denarju in pripravljenost na delo v različnih izmenah. Pri administrativnem delu pridejo bolj do izraza urejenost, natančnost, poznavanje osnovnih računalniških orodij in sposobnost opravljanja ponavljajočih se nalog. Pri tehničnem delu štejejo praktične izkušnje, razumevanje navodil, odnos do varnosti in pripravljenost za učenje od izkušenejših sodelavcev.
Dobra prijava ni nujno obsežna. Bistveno je, da delodajalec iz nje razume, zakaj se kandidat prijavlja prav na to delovno mesto.
Kreativna predstavitev mora imeti vsebino
Klasični življenjepis, tudi Europass, je pri številnih razpisih še vedno povsem ustrezen. Preglednost je pogosto pomembnejša od izvirne oblike, ki jo je težko brati ali hitro postane sama sebi namen.
V nekaterih poklicih pa lahko pomaga tudi drugačna predstavitev. Mladi se vse pogosteje predstavljajo z videom, osebno spletno stranjo, portfeljem, infografiko, kratkim podkastom ali objavami, s katerimi pokažejo svoje delo. Pri oblikovalcu, fotografu, programerju, bodočem novinarju, ustvarjalcu vsebin ali kandidatu za delo v marketingu je takšna oblika lahko prednost.
A tudi pri kreativni prijavi ostaja ključno vprašanje enako: kaj kandidat zna pokazati.
Video pomaga, če je iz njega razvidno, zakaj se kandidat prijavlja in kaj zna. Spletna stran ima smisel, če so na njej hitro dostopni primeri dela. Infografika je uporabna, če znanja in izkušnje predstavi jasneje kot običajen življenjepis.
Razgovor pokaže tudi pripravo
Razgovor za službo je za marsikoga najbolj neprijeten del postopka. Trema je običajna, posebej pri prvih razgovorih. Večjo težavo praviloma povzroči nepripravljenost. Kandidat, ki ne ve, s čim se podjetje ukvarja, kakšno delo razpisuje ali zakaj se je prijavil, hitro pusti vtis, da prijave ni vzel resno.
Osnovna priprava ni zapletena. Koristno je pogledati spletno stran podjetja, opis delovnega mesta, dejavnost, javne objave in projekte. Pri manjšem podjetju se lahko delo prepleta med več nalogami, pri večjem pa so postopki praviloma bolj določeni. Takšne informacije kandidatu pomagajo, da na razgovoru ne govori na pamet.
Pomaga tudi kratka predstavitev. Nekaj stavkov, v katerih kandidat pove, kaj končuje, kje je že delal ali opravljal prakso, kaj zna in zakaj ga delo zanima. Na primer: končujem srednjo logistično šolo, na praksi sem delal v skladišču, spoznal sem prevzem blaga in osnovno dokumentacijo, zanima pa me delo, kjer lahko to znanje nadgradim.
Takšna predstavitev je preprosta, a konkretna.
Tudi vprašanja kandidata so del razgovora. Kako poteka uvajanje? Kdo bo mentor? Kaj se pričakuje v prvih mesecih? Kako je organiziran običajen delovni dan? So možna dodatna usposabljanja? Takšna vprašanja kandidatu pomagajo razumeti, v kakšno okolje vstopa, delodajalcu pa pokažejo, da razmišlja o delu, ne le o zaposlitvi.
Spletni vtis je postal del predstavitve
Delodajalec kandidata pogosto preveri še pred razgovorom. Včasih pogleda LinkedIn, včasih javno dostopne profile na družbenih omrežjih. Pri nekaterih poklicih je urejen spletni profil že skoraj podaljšek življenjepisa, pri drugih je dovolj, da javno dostopne objave kandidatu ne škodijo.
To ne zahteva umetne profesionalne podobe. Pomeni pa, da javni zapisi, fotografije in komentarji lahko soustvarijo prvi vtis.
Po drugi strani lahko urejen profil, kratek opis znanj, povezava do projekta ali portfelja pomaga, da kandidat ne ostane samo ime v zbirki prijav.
Priložnosti niso vedno v oglasih
Del delovnih priložnosti se nikoli ne pojavi kot klasičen razpis. Informacije krožijo med znanci, sošolci, profesorji, mentorji na praksi, sorodniki, nekdanjimi sodelavci in ljudmi iz lokalnega okolja. Zato je mreža stikov pri prvi zaposlitvi pogosto pomembnejša, kot se zdi.
To je lahko zelo preprosto. Kandidat pove, da išče delo, piše nekdanjemu mentorju, se udeleži kariernega sejma, vpraša podjetje, kakšne profile bodo potrebovali, ali pošlje kratko odprto prijavo tja, kjer bi rad delal.
ZRSZ sodeluje na kariernih sejmih, predstavitvah poklicev, informativnih dnevih in zaposlitvenih dogodkih, kjer lahko mladi neposredno spoznajo delodajalce. Prednost takih srečanj je, da trg dela postane manj abstrakten. Mladi ne berejo le razpisa, ampak vidijo ljudi, vprašajo, kaj podjetje išče, in dobijo boljši občutek za posamezen poklic.
Zavrnitev je del postopka
Pri iskanju prve službe so zavrnitve običajen del postopka. Včasih kandidat sploh ne dobi odgovora, včasih ne pride do razgovora, včasih pa se podjetje po razgovoru odloči za nekoga z več izkušnjami ali za profil, ki bolje ustreza trenutnim potrebam.
Zato zavrnitev ni nujno znak, da je kandidat neprimeren. Pogosto pokaže le, da prijava ni bila dovolj prilagojena, da izkušnje niso bile predstavljene dovolj konkretno ali da kandidat na razgovoru ni dovolj jasno pokazal, zakaj ga zanima prav to delo.
Koristno je, da po takšni izkušnji pogleda, kaj lahko naslednjič izboljša. Je bila prijava preveč splošna? Je navedel primere ali samo lastnosti? Je znal povedati, kaj je že počel in kaj se je ob tem naučil? Prav v tem se iskanje zaposlitve začne spreminjati v veščino. Prve prijave in prvi razgovori so pogosto nerodni, z vsako naslednjo izkušnjo pa kandidat praviloma bolje razume, kaj delodajalci iščejo in kako se predstaviti.
Kam po podporo
Tisti, ki ne vedo, kje začeti, se lahko obrnejo na karierna središča Zavoda RS za zaposlovanje, kjer so na voljo individualna svetovanja in krajše delavnice za pripravo življenjepisa, prijave in razgovora, pa tudi za prepoznavanje kompetenc ter načrtovanje nadaljnje poti.
Pomagajo si lahko tudi s spletnima pripomočkoma eSvetovanje ter Kam in kako, ki sta namenjena raziskovanju interesov, poklicev, izobraževalnih programov in poklicnih želja.
ZRSZ sodeluje tudi pri predstavitvah poklicev, pri nekaterih pa uporablja VR-očala, s katerimi si mladi lažje predstavljajo delovno okolje. Prva zaposlitev namreč pogosto ni le prvi podpis pogodbe, ampak začetek daljšega učenja o delu, ljudeh in lastnih pričakovanjih. Bolje se znajdejo kandidati, ki znajo konkretno povedati, kaj so že počeli, kaj so se ob tem naučili in kako bi to uporabili pri naslednjem delu.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
