Profimedia

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Trumpov odgovor je sledil vprašanju o načrtih ameriškega finančnega ministra Scotta Bessenta, ki je napovedal povečanje odkupov dolgoročnih obveznic. Trump je v zmedenem odgovoru na vprašanje najprej zanikal, da mu je to naročil in dodal, da je "najvišja oblika intervencije naša vojska. In če jo bomo morali uporabiti, jo bomo." Ob tem ni pojasnil, kaj točno je s tem mislil.

Visoka obrestna mera na obveznicah je najprej težava za njegovo administracijo, saj podraži zadolževanje ZDA, zvišajo pa se tudi plačila za servisiranje dolga. Vlagatelji so tudi vse bolj skeptični, da bodo ZDA sposobne servisirati javni dolg, ki je pod Trumpom presegel 40 bilijonov ameriških dolarjev.

Profimedia

Donosnost ameriške obveznice na ravni, kot tik pred finančno krizo leta 2008

Donosnost 30-letne ameriške obveznice se je povzpela na 5,3 odstotka, kar je najvišja raven po letu 2007 oziroma tik pred finančno krizo. Finančni komentator Washington Posta David Lynch je pojasnil, da rast pomeni, da vlagatelji za posojanje denarja državi zahtevajo več.

Takratni visoki donosi na ameriške obveznice so bili eden od pospeševalcev začetka finančne krize, saj so visoke obrestne mere sprožile val neplačil hipotek, kar je vodilo v zlom finančnih trgov in globalno recesijo. Vlagatelje zato močno skrbi, da bi lahko trajno visoki stroški izposojanja tudi danes preobremenili gospodarstvo in sprožili novo finančno nestabilnost.

Ameriška obveznica namreč velja za najbolj varno naložbo na svetu, ko se banke in vlagatelji odločajo kam dati denar, morajo vsi ostali ponuditi višjo obrestno mero. Ameriške obveznice tako posredno določajo vse ostale obrestne mere na trgih finančnih instrumentov.

S pritiski in rastjo donosov pa se soočajo tudi evropske državne obveznice. Analitik Kevin Flanagan opaža, da se evropski pokojninski skladi in vlagatelji preusmerjajo v domače obveznice. Te zdaj ponujajo boljše donose, zato ameriški trg zanje ni več tako mamljiv.

Kaj to pomeni za kreditojemalce?

Čeprav gre za ameriški trg, se pritiski selijo v Evropo, kar neposredno vpliva tudi na slovenskega kreditojemalca. Višji donosi dolgoročnih državnih obveznic namreč določajo ceno denarja in vsesplošno dražijo zadolževanje.

To v praksi pomeni, da postajajo posojila za prebivalstvo vse dražja. Stroški strmo rastejo pri stanovanjskih hipotekah in avtomobilskih kreditih, hkrati pa se dražijo tudi posojila za podjetja, kar lahko zavre investicije.

Zaradi dražjega denarja bodo potrošniki dvakrat premislili pred večjimi nakupi. Analitik Ian Lyngen ob tem opozarja, da trgi že začenjajo upoštevati morebitne negativne posledice trajno visokih stroškov izposojanja na širše gospodarstvo.