Petar Tonchev, Unsplash

Pogled na našo trato po končani zimi ni nič kaj spodbuden. Travne bilke so počivale in tako je njihova barva bledo zelena, lahko celo rjavkasta in posušenega videza. Na mestih se lahko pojavi snežna plesen, glivična bolezen, ki se izraža z nagnitimi krožnimi zaplatami.

Osvobodimo jo nečistoč in nepravilnosti 

V prvem koraku je ključno, da travo očistimo vseh nečistoč – listja, zgnitih in ostalih organskih ostankov, ki se med zimo niso uspeli razkrojiti. To je ključno zato, da lahko voda in kisik neovirano vstopata v tla in tako travnim bilkam omogočita uspešen začetek rasti. Na ostankih odmrlih rastlin se ohranja tudi snežna plesen, zato lahko že s samo odstranitvijo le-teh zaustavimo okuženost. Le v primeru, da je siva plesen naredila res hudo škodo, posežemo tudi po fungicidih. Trato torej najprej natančno pregrabimo in zravnamo krtine ter zadelamo mišje luknje. To vedno počnemo, ko je površina suha.

Z zgodnjo spomladansko košnjo odstranimo rjave konice listov, ki kazijo videz naše trave, na ta način pa tudi poskrbimo, da bo se bilke okrepijo in bo trata kasneje gosta. Travo, ki je v dobri kondiciji, v tem času kosimo na višino rezi od 2 do 3 cm.

Če opazimo, da se je pojavil mah, po njem potresemo sredstvo proti mahu, ki bo mah požgalo tako, da ga bomo lahko le pograbili stran.

Omogočimo ji dostop zraka in vode

Skozi zimo so se tla zbila in tako imajo travne bilke otežkočen dostop zraka in vode korenin. Ko začnejo rasti, je tako pomembno, da podlago prezračimo. Na manjših površinah zadostuje že, malce bolj močno grabljenje, ko grablje trdno pritiskamo k tlom, lahko pa uporabimo vile s katerimi tla prebadamo. Za večje površine so na voljo tudi motorni prezračevalci. Pri prezračevanju smo previdni, da ne ostranimo preveč travne ruše.

shutterstock

Ko bomo trato tako očistili, se lahko zgodi, da bodo na določenih predelih ostala prazna mesta. Ta je treba na novo dosejati. Dosejujemo v aprilu ali najkasneje do sredine maja. Da bo videz ostal enakomeren, izberemo mešanico semen, s katerimi je bila zasajena tudi obstoječa trava. Ne pretiravajmo z gostoto semena – za bolj ekonomično setev lahko semenom dodamo tudi eno tretjino kremenovih peskov. Preko potresenih semen nato v tankem sloju naložimo nekaj vrtne zemlje in površino temeljito zalijemo.

Da bo oprijem semen boljši, preko površine položimo desko, po kateri se sprehodimo in jo tako obtežimo. Pomagamo si lahko tudi s temu opravilu prilagojenim valjem, ki si ga lahko tudi izposodite v vrtnih centrih ali pri spletnih ponudnikih. Na novo dosejana mesta skrbno zalivamo, po potrebi tudi trikrat na dan.

Travne bilke potrebujejo primerno prehrano

Zato, da bo imela trava dovolj moči za gosto in žametno razrast, potrebuje primerna hranila, ki ji jih zagotovimo s počasi topnimi organskimi gnojili ali pa s posebej travi prilagojenimi mineralnimi gnojili. Slednja vsebujejo železo, ki vpliva na razvoj značilne žametno zelene barve. Po gnojenju lahko dodamo še kremenove peske, ki lepo zapolnijo kanale, nastale ob zračenju. Peske s trdo metlo zadelamo v travno rušo in tako zavarujemo rastni travni vršiček. Trava bo na ta način bolj odporna proti gaženju, poleg tega pa bo imela tudi bolj ravno površino.

shutterstock

Še pika n i

Med zimo se lahko travna ruša zaradi nizkih temperatur nekoliko loči od matične podlage in tako nima dovolj močnega stika z rastno podlago. Da bi koreninskemu sistemu ponovno zagotovili stik s podlago, je trato spomladi priporočljivo tudi povaljati. Postopek je enak kot pri dosejavanju ali sejanju trate, ker gre navadno za površine, ki jih ne moremo obdelati z navadno desko, pa je veliko bolj priročno, če uporabimo valj. Si pa velja zapomniti, da pri močneje zbiti podlagi valjanje ni priporočljivo, saj bomo tla le še bolj poškodovali.