Kako nam rastline kažejo, da je nekaj narobe?
Kadar je poznopomladansko vreme muhasto, je možno pričakovati veliko težav z rastlinami. Vzrok teh težav so lahko živi povzročitelji – glivice, virusi ali bakterije, lahko pa tudi neživi povzročitelji, rastne razmere, prehrana, temperaturni stres, vodni stres … Pomembno je vedeti, kaj je težave povzročilo, saj je potem rastlinam lažje pomagati.
Temni, skoraj vijoličasti listi paradižnika
Ta pojav mnoge zelo prestraši. Rastline paradižnika nenadoma postanejo temno vijoličaste ali pa vsaj listi okoli žil potemnijo. Vzrok za to je prehladna zemlja. Vsa leta opozarjam, da se plodovke ne bi smele saditi v zemljo, preden le ta nima vsaj 15 oC. Pri preveč hladni zemlji namreč rastline skoraj niso sposobne sprejemati fosforja, dušik pa lahko, zato rastejo. Težava je, da koreninski sistem za svoj razvoj nujno potrebuje prav fosfor. Dokler je rastlina še majhna, ni večjih težav, ko zraste, pa začne premajhen koreninski sistem terjati svoj davek in zaradi pomanjkanja fosforja listi postanejo vijoličasti.
Kakor hitro se dovolj segreje, se ta barva spet popravi. A kljub temu imam nasvet za vas. Vem, da vam je v največji užitek, ko opazujete, kako hitro rastlina raste, morda celo cveti. A to zanjo ni dobro. Dokler je hladno, poskušajte njeno rast zavirati. To najbolje opravijo pripravki, ki vsebujejo izvlečke morskih alg. Z njimi škropimo po listih, da se rast upočasni, in zalivamo (kadar je mogoče, saj je letos zemlja skoraj ves čas tudi mokra), da spodbudimo rast koreninske sistema. Še nekaj časa za tem, ko se že ogreje, tedensko zalivajte z algami, saj je takrat še bolj nujno, da pomagamo koreninam. Brez te pomoči bodo ostale premalo razvejane še celo poletje, to pa se bo prej ali slej poznalo tudi na zdravstvenem stanju rastlin.
PREBERITE TUDI:
Če so temperature prenizke vse do junija, si pri papriki in jajčevcu ne moremo veliko pomagati - enostavno ju je treba posaditi in tvegati. Malce drugače je pri paradižniku. Tega je smiselno znova posaditi konec junija, saj to pozno sajenje veliko bolje zdrži in je pridelek jeseni bolj zdrav in lepši. V drugih letih pa je smiselno vedeti in spremljati tudi temperature tal.
Kako preverimo temperaturo tal?
Pogosto pozabljamo, da sadike sadimo v tla, seme posejemo v zemljo. Kakor hitro se zrak nekoliko ogreje, se znajdemo na vrtu. Iz leta v leto se to ponavlja. A začetek setev in sajenja nam ne narekujejo temperature zraka, posebej spomladi ne. Našo pozornost moramo nameniti tlom – preveriti moramo, kako topla so tla, v katera sejemo. Številni menijo, da nimajo dostopa do teh podatkov, pa ni čisto tako. Na spletni strani Agencije Republike Slovenije za okolje (ARSO) najdete dnevne podatke tudi o tem. Za tiste, ki še ne brskate po spletu, pa poskrbijo tudi na teletekstu TV SLO, kjer so podatki objavljeni na strani 166. Ker ima stran nekaj podstrani, počakajte, da se prevrti na pravo.
Ta dva vira si je vredno zapomniti, saj sta nam še posebno pomladi lahko v zares pomembno pomoč.
Paradižnikovi plodovi prvih in drugih etaž so nenavadno oblikovani ali pa celo pokajo na spodnji strani
Tudi tukaj so vzrok prenizke temperature. Cvetovi se v rastnem vršičku rastline oblikujejo že, ko se prvi pravi listi dobro razvijejo. To se zgodi relativno hitro pa sajenju, vsaka temperatura pod 10 oC, ki traja nekaj ur, pa lahko cvetove popolnoma uniči oziroma povzroči, da se ne oblikujejo v celoti. Če je hladneje kakor 15 oC, se poškodujejo tudi plodnice. Vse to povzroči znake, ki sem jih zgoraj opisala. Slaba novica je, da žal glede tega ne moremo narediti veliko. Na žalost tako deformirani plodovi niso užitni, odstraniti pa moramo tudi vse poškodovane dele.
Čeprav ni rešitve, to težavo omenjam zato, ker vas želim opomniti, da v tem primeru ne gre za glivice, in vas odvrniti od čudne navade, ki se je, kot opažam v praksi, nekateri še vedno držite, in to je, da po sajenju takoj uporabite fungicide, kot so Ridomil ali bakreni pripravki. Tega nikar ne počnite, saj ne bo pomagalo. Zdravstvene težave se bodo pokazale šele konec junija ali celo v avgustu, do takrat pa seveda po sajenju uporabljeni pripravki že zdavnaj ne bodo več delovali. Boljša kot uporaba fungicidov je, kot vedno, uporaba pripravkov, ki krepijo same rastline - pripravki iz morskih alg, obstajajo pa še aminokislinski pripravki in seveda rastlinski izvlečki v trgovinah.
Če prisegate na doma pripravljene pripravke, za ta namen uporabite nadzemne dele baldrijana. Ta domači pripravek je namenjen prav posebej za varovanje rastlin ob prenizkih temperaturah, zato lahko ob sajenju nadomesti tudi pripravek iz morskih alg. V vseh vremenskih razmerah, tudi v poletnih vročih ali suhih dneh, pa sta odlična tudi čaj iz cvetov ognjiča ali pripravek iz cvetov in rastlin regrata.
Zvijanje listov paradižnika
Še en pojav v zadnjih letih vse pogosteje prestraši ljubitelje paradižnika – zvijanje listov. Zelo močan in hiter je vedno, ko po daljšem obdobju hladnega vremena posije sonce. Nekatere sorte so k temu bolj nagnjene kot druge. Gre za obrambo rastline pred izgubo vode in predvsem pred premočnimi UV-žarki. Ta pojav je sicer grd, nekoliko strašljiv, a rastlin čisto nič ne moti.
Da ne bi komu padlo na pamet odstranjevati zvitih listov ali kaj podobnega! Ko se začne to dogajati v rastlinjaku, je morda dobro rastlinjak zasenčiti, da se moč sončnih žarkov nekoliko omili, pa tudi zniža temperatura. Zunaj na prostem pa ni treba posebej ukrepati. Razen seveda zastiranja, kar pa je priporočljivo tudi iz drugih razlogov. Z zastirko zmanjšamo porabo vode, naredimo tla hladnejša, s tem pa je tudi okolje za korenine rastlin primernejše. Tudi mikroorganizmi bodo ostali ob njih in jim pomagali pri njihovem delovanju.
Solatna sredica postaja črna
Pogosto se dogodi, da listni robovi solate črnijo oz. rjavijo, listni robovi radiča in endivije pa rumenijo - razlog za to sta pomanjkanje kalcija in preveč zbita zemljo. Včasih, ob posebnih pogojih, pa žal začnejo črneti tudi sredice rozet solate.
Prav tako lahko nekateri opazijo črnjenje črne redkve, kolerabe, pa tudi sredice kitajskega kapusa potem jeseni. V teh primerih je razlog za težavo v pomanjkanju bora. Primanjkljaj se lahko pojavi tudi pri paradižniku, a zato, ker se kaže le v obliki obrobnih, okroglih krast pod pecljem, ni tako moteč.
In zdaj še dobra novica – pomanjkanje bora lahko rešimo brez težav. Na trgu obstajajo listna gnojila, ki ga vsebujejo. Ko je vreme res zelo razgibano in se hitro menjujejo temperature ter padavine, je vedno smiselno z njim tretirati kapusnice. Pri zelju jih uporabimo, ko začne zvijati glave in potem še enkrat, če je njegova vegetacija do 90 dni, oziroma trikrat, če je vegetacija daljša. Cvetačo in brokoli poškropimo takrat, ko se pričnejo tvoriti rože, repo, kolerabo in redkev v času, ko se debeli koren in potem nekje trikrat v razmiku od dveh do treh tednov. Solato tretirajte takoj, ko opazite prve znake črnjenja v sredici rastline (listni robovi). Pri paradižniku sicer nekih večjih vidnih posledic ni, a vedeti morate, da ima bor vlogo tudi pri oploditvi. Zato je smiselno, če opazite kraste pod zeleno kronico peclja ali gledajo celo že izpod nje, na 14 dni dodajati tudi bor. Enako ga potem dodajamo vsem plodovkam.
Poškodbe po neurju in toči
Žal so neurja s točo del podnebnih sprememb in jih lahko pričakujemo vse več. Podnebne spremembe so namreč prav bolj nepredvidljivo vreme z večjimi ekstremi, ne samo suša in vročina, kot menijo nekateri.
Če naš kraj ujame neurje, je prva stvar, ki jo naredimo na vrtu, da vse, kar kaže znamenja življenja, poškropimo samo s pripravki, ki vsebujejo morske alge. Šele po dnevu ali dveh, ko se vsaj nekoliko osuši in odteče, pregledamo, kaj je smiselno reševati in katere rastline bomo posadili ali posejali na novo. Namesto alg lahko uporabite čaj iz cvetov ognjiča. V vsakem primeru rešujemo plodovke. Te se vedno dobro obrastejo. Ker imajo že dobro razvit koreninski sistem, bo še nekaj pridelka. Plodovke z algami zalijemo tudi zato, da pomagamo njihovim koreninam. Polomljene vrhove odrežemo.
Odstranimo vse poškodovane plodove, saj bodo le ti samo bremenili že tako prizadeto rastlino. Nato rastline poškropimo z žajbljevim čajem, v katerega lahko dodamo žlico sode bikarbone. Lahko naredite tudi samo pripravek iz sode bikarbone, sama pa pri tem namesto vode uporabim mleko. V trgovinah lahko kupite tudi bakrena listna gnojila ali pripravek iz preslice.
Z omenjenimi pripravki poškropimo vsaj trikrat zapored v tri- do petdnevnem razmiku. Pogledamo tudi druge vrtnine, počistimo predvsem vse odlomljene. Očiščene posevke potem na njivah poškropimo z ustreznimi sredstvi za varstvo rastlin. Na vrtu uporabite žajbljev čaj, čaj iz timijana, rmana ali pripravek iz listov bezga. Uporabite lahko tudi pripravek iz sode bikarbone. Pri delu vedno pazimo, da ne hodimo po gredah, ampak samo po poteh, da zemlje še bolj ne gazimo. Seveda pa morajo biti rastlinski deli ob čiščenju suhi.
Kakor hitro se tla deloma osušijo, se lotimo tudi rahljanja tal. S tem ukrepom bomo spodbudili hitrejšo rast korenin. Ker vsa neurja hranila izperejo v globino, je dobro, da rastline tudi dognojimo, izberemo pa predvsem tekoča gnojila, saj bodo ta učinkovala takoj. Sama bi čez noč namočila kompost - uporabim 1 volumen ne povsem preperelega komposta in 2 volumna vode. Čez dva dni vse precedim in s tako vodo zalijem vse poškodovane vrtnine. Namesto komposta lahko v vrtnem centru kupite tudi organska gnojila, ki jih v vodi samo raztopite. Tako gnojenje bo v pomoč pri hitri obnovi vrtnin.
Za bolj dolgoročno pomoč priporočam še pripravo pripravka iz koprive in gabeza. Vsako rastlino namočite v posebno posodo (1 kg/10 l vode). Vsak dan premešajte, po 7 do 10 dnevih namočeno precedite. To tekočino lahko tudi shranite, mora pa biti v povsem temnem in hladnem prostoru. Pred uporabo tekočino gabeza in koprive združite in s tem (razredčeno 1 : 10) zalijte posevke. Tako gnojilo odlično dvigne odpornost rastlin, pospeši obnovo po poškodbah in nahrani tudi mikroorganizme. Tla po tretiranju zastremo. Uporabimo naravne zastirke, kot so listje, deloma posušena trava, slama in podobno. To so samo prvi ukrepi, ki bodo rastlinam pomagali pridobiti nazaj nekaj moči. Žal pa so poškodovane rastline veliko bolj dovzetne ali občutljive za bolezni in zaradi novih, mladih in sočnih poganjkov tudi bolj privlačne za škodljivce. Zato moramo zanje veliko bolj skrbeti tudi v nadaljevanju.
Bakterijska obolenja
Vsaj na našem, štajerskem območju, smo letos že imeli kar nekaj težav tudi z bakterijskimi obolenji. Izredno veliko jih je bilo tako na nizkih, kakor na visokih fižolih, precej so obolevale tudi buče, bučke in kumare, pa tudi na papriki so se že kazala prva znamenja. Bakterije znajo nekoliko kasneje, ko se bodo oblikovale glavice, intenzivneje napasti tudi kapusnice. Zato resnično priporočam, da takoj, ko opazimo novo rast pri rastlinah, uporabimo listno gnojilo, ki vsebuje veliko bakra. Uporabiti bi ga bilo treba vsaj dvakrat ali trikrat v razmiku pet do sedem dni. Ker je listno gnojilo, nima karenčne dobe in ne sodi med klasična fitofarmacevtska sredstva, lahko ga kupimo tudi brez izkaznice. Zato ga brez skrbi lahko uporabljate tudi vrtičkarji.
Pri tem le opozorilo: bakrenih pripravkom ne smemo mešati z drugimi sredstvi, tudi z listnimi gnojili ne, vedno pa ga uporabljamo zvečer. Rastline so zaradi hitrih sprememb temperature in poškodb v zadnjih nekaj tednih še vedno v stresu, zato vas spodbujam, da jim pomagate s pripravki na osnovi alg in aminokislin. Posebej v nevarnosti zaradi bakterijskih obolenj so kapusnice, plodovke in fižol.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
O avtorju
priljubljena inženirka agronomije, avtorica številnih vrtnarskih knjig, specialistka za zelenjadnice in okrasne rastline. Njeno knjižno uspešnico SEMENARSTVO – kako pridelati kakovostno seme, ki jo je izdala Založba Kmečki glas, lahko naročite na tel. št. 01 473 53 79 ali na e-naslovu karmen@czd-kmeckiglas.si. Več informacij o Mišinih knjigah poiščite na https://zalozba.kmeckiglas.com/pusenjak-misa/.
