Kako uspešno vzgojiti artičoko, kardij in komarček tudi v celinskem vrtu
Zelenjadnice z daljšimi debli s svojo višino izstopajo iz povprečja. Take so tudi artičoka, kardij in sladki komarček. Zaradi svojih posebnosti jih mnogi imenujejo tudi aristokrati, ker imajo toliko koristnih hranljivih sestavin, pa si zaslužijo svoje mesto v vsakem vrtičku. Še je čas, da jih tudi sami dodate v svoj zasaditveni načrt ...
Artičoka in kardij
Artičoka (Cynara scolymus L) in njena najbližja sorodnica kardij Cynara cardunculus L. sta zelo zanimivi zelenjadnici. Rastlini sta si tako podobni, da ju težko ločimo. Sta tudi najbližji sorodnici in imata večinoma enake lastnosti. Razlikujeta se samo po tem, kateri del rastline je užiten. Tekom let smo nato z odbiro rastline oblikovali tako, da artičoka zacveti hitreje in ima večja ter bolj omesenela socvetja, pri kardiju pa se lepše odebelijo in obelijo spodnji deli listov, ki jih jemo kot beluše. Artičoko so poznali že stari Rimljani, slavili pa so jo predvsem kot afrodiziak. Obe rastlini prihajata k nam iz Sredozemlja in potrebujeta veliko toplote in sonca. Sta trajnici, ki na Primorskem prezimita brez težav, drugje v Sloveniji pa potrebujeta precej naše pomoči.
Artičoka nam v prehrani ponudi omesenela, še ne odprta mlada socvetja, kardij pa omesenele in obeljene spodnje dele listov. Ne glede na povedano, lahko povsem brez težav uživamo tudi mlada socvetja kardija, ravno tako pa so užitni mladi listi artičoke. Obe rastlini nam ponudita veliko koristnih sestavin. Najpomembnejša je grenčina cinarin, ki pa potrebuje pomoč magnezija, železa in vitaminov iz skupine B, da ureja težave jeter in pospešuje izločanja žolča. Tako uživanje teh dveh trajnic preprečuje nastanek žolčnih kamnov, obe pa delujeta tudi diuretično.
Zaradi malce netipične oblike in ne tako zelo pogoste uporabe, imamo mnogi kar nekaj zadržkov glede same vzgoje artičoke in seveda tudi kardija. A kar brez strahu – z malce novega znanja bo rokovanje takoj lažje in spodbujamo vas, da jih preizkusite tudi na svojih gredicah. Tudi uporaba v kulinariki je zelo preprosta. Pri artičoko omesenele dele cveta enostavno potrgamo iz vretena, uživamo pa jih tako, da jih posesamo, pojemo pa tudi spodnji, meseni del socvetja. Manjše in mlajše cvetove lahko užijemo tudi cele. Kako jih pripraviti, pa vam bo rad malce bolj natančno povedel vsevedni stric Google.
Ko se odločimo za vzgojo artičoke in kardija, začnemo iz semena, vendar je še posebej v celinskem delu Slovenije nujno, da vzgojimo sadike. Za sadike seme na toplem posejemo že januarja. Če ste to zamudili, lahko sadike seveda kupite tudi v vrtnarijah. Rastlina potrebuje veliko humusa in zato je priporočljivo, da jeseni pred sajenjem gredice obogatimo s preperelim hlevskim gnojem. Pozno jeseni na Primorskem liste porežemo, rastišče pa zavarujemo s slamo.
V celinskem delu pa moramo rastline dobro zavarovati. Najbolje je, da liste zvijemo skupaj, jih ovijemo še s koruznico ali smrečjem, na koncu pa vse skupaj ovijemo z agrokopreno. Liste nato odstranimo spomladi. Zelo važno je, da je zavarovan predvsem koreninski sistem. To storimo tako,da okoli rastline nasujemo najprej organsko zastirko, listje, slamo ali seno, nato pa vse skupaj zasujemo še s kompostom. Tako preprečimo, da bi zastirko raznesel veter, ki pozimi rad močno zavija okoli vogalov.
Kardij mora imeti dovolj zraka in svetlobe tekom vse rastne dobe, zato sadike sadimo dokaj daleč narazen (tudi do enega metra razdalje med rastlinami). Spodnji del rastline 20 dni pred spravilo ovijemo s kartonom, folijo ali slamo. Tako bodo obeljeni deli krhki, beli in sladki.
Za artičoko je treba vedeti, da ima v prvem letu le malo cvetov, ti pa so tudi manjši. Da jo nekako prelisičimo, vzgajamo sadike vsaj 4 pa do 6 tednov pri temperaturi od 2 oC do 10 oC, torej na zelo hladnem. Tako bo rastlina prepričana, da je stara vsaj dve leti in bo pognale precej več cvetov. Ker so rastline zelo velike - zrastejo tudi do dva metra visoko - zato jim moramo nuditi dovolj prostora. So tudi zelo dekorativne in tako jih lahko zelo uspešno posadimo tudi na okrasne gredice s trajnicami.
Obe vrtnini sejemo konec januarja do začetka februarja v topel zaščiten prostor. Na prosto presajamo, ko mine nevarnost pozebe, torej v aprilu ali začetek maja. Vsako leto dognojujemo s kompostom, ki ga uporabimo za zimsko zaščito koreninskega sistema, spomladi pa ga zakopljemo v tla. Vso rastnoobdobje moramo skrbeti, da imajo rastline dovolj vlage, drugače bo cvetov malo, ne bodo mesnati in rahli. Spodnji deli listov kardija pa ne bodo odebeljeni in bodo trdi in neužitni.
Ko so rastline artičoke in kardija še mlade, lahko v nasadu med rastlinami gojimo nizek fižol, grah, kolerabico ali solato. Dobri sosedje so še sladki komarček, kumare, krompir, česen in drobnjak, ne marajo pa peteršilja. Nasad artičok lahko popestrijo tudi sončnice, ki pomagajo pri odganjanju škodljivcev. Seveda pa se je pri tem treba zavedati, da jim odvzamejo veliko vode, zato moramo imeti urejeno namakanje. Ne marajo pa zelene in peteršilja.
Sladki komarček -zelišče in zelenjava ob enem
Na vrtu najdemo vedno več novejših rastlin, ena izmed njih je tudi sladki komarček. Ima več imen. Pod imeni sladki komarček, komarček, koromač, fenkel ali koperc se sicer skrivata dve sorodni, a vendar povsem različni rastlini. Tako se navadni komarček, ki raste predvsem divje v naravi, uporablja kot začimbnica, gojimo pa ga zaradi aromatičnega semena in mladih stebel z lističi. Bolj vsestranski pa je sladki komarček kot zelenjadnica, ki jo zaradi okusnega gomolja gojimo v vrtovih. Gomolj so v bistvu odebeljeni spodnji deli stebel, ki imajo sladkast okus. Listi in semena pa se lahko uporabljajo enako kot pri navadnem komarčku.
Gre za zanimivo, dokaj nezahtevno rastlino, a mnogi se pogosto sprašujejo, zakaj njim nikoli ne nastane lep, obeljen spodnji del listov – gomolj. Vzroka sta dva, najpogosteje pa sta povezana. Dejstvo je, da imajo takšen slikovit, lep in debel gomolj le hibridi, pri nas pa je v vrečicah seme vrste, niti ne sorte. Če imamo srečo, je njena dednina dovolj močna, da se obelijo spodnji deli stebel. Torej gre že za slabo sorto. A tudi ta bi v jeseni, ko je dan kratek, noči pa hladne, naredila gomolj. A kaj, ko ga na vrtove najpogosteje sadimo spomladi, takrat pa tudi dobimo sadike pri vrtnarjih.
Sama vam torej v prvi vrsti priporočam, da sladki komarček gojite iz sadik, ki pa jih sadite na vrt šele konec junija. Možna je tudi direktna setev, a šele v začetku junija, prej sejan vam lahko zacveti. Potem bodo gomolji manjši ali pa jih ne bo. Za sadike ga sejemo v sredini maja. Lahko ga gojite na gredi, kjer je bilo v jeseni gnojeno z gnojem, čeprav tega najbolj ne priporočam. Če se za to vseeno odločite, poskrbite, da je na izbranem mestu naj pred rastla kakšna bolj požrešna vrtnina, na primer zgodnji krompir.
Gnojimo pa lahko z domačim kompostom (5 l/m2) ali kupljenimi briketiranimi organskimi gnojili, ki jih uporabimo v polovičnem priporočenem odmerku. V tleh, kjer primanjkuje kalija ali pa je fosforja veliko preveč, dodajte do 20 dag/10 m2 kalijevega sulfata, lahko pa kot alternativo uporabite tudi do 0,5 kg lesnega pepela m2. Sadike posadimo v zalite jamice. Po koncu dela zalijemo celo gredo, kar je še posebej poleti obvezno, nato pa okoli njih položimo zastirko. Nujno je, da so tla okoli korenin čim bolj hladna in tudi vlažna. Tudi s tem bo verjetnost, da se bodo stebla lepo odebelila, višja.
Tekom sezone komarček zalivajte, če je potrebno. Ko pa opazite, da so se spodnja stebla pričela beliti, sonce pa še vedno pripeka, okoli njih ovijte aluminijasto folijo ali nekajkrat zložen časopis. Tako boste zagotovili, da bodo stebla v temi, sonce jih ne bo ožigalo, zato bodo bolj krhka, sladka in tudi nekoliko lepše odebeljena. Kot začimbo lahko uporabite tudi lističe, a pri tem pazite, da jih tekom poletja ne potrgajte preveč. Komarček vam bo držal dolgo v zimo, lahko ga osujete s slamo in večino naših zim bo celo prezimil. A na to se ne gre preveč zanašati. Po prezimovanju bo sladki komarček hitro zacvetel, zato ga običajno gojimo kar kot enoletno vrtnino.
Sladki komarček se razume z veliko vrtninami, najbolj smiselno pa ga je saditi skupaj s porom. Tako bosta drug drugemu odganjala zelo nadležnega škodljivca - muho. Ostali dobri sosedje so artičoka, kumare, sladka koruza, solata, cvetača, brokoli, radič, endivija, motovilec, listnati ohrovt, zelje, buče in bučke, novozelandska špinača, redkvica, brstični ohrovt, špinača in bazilika. Na splošno velja, da je sladki komarček kot kobulnica del »zdravilnih« rastlin na vrtu. Njegov vonj sovražijo številni škodljivci, obožujejo pa ga mnoge koristne žuželke. Zato naj kar raste, če se sam zaseje po celem vrtu. Populimo ga samo med korenčkom, zeleno, pastinakom in peteršiljem. Z njimi se ne razume dobro. Tudi fižol, paradižnik, kumina, koleraba, koriander, luštrek, pelin, bob, vinska rutica in melisa niso njegovi prijatelji.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
