Dišečnik
Rjava je nekoliko nenavadna barva za cvet, povezujemo jo z omamnimi okusi, kot sta kava in čokolada. Pa vendar je očarljiv grm omamnega vonja dišečnik za svoje cvetove izbral prav to barvo. Namesto s kričavostjo barvnega spektra svoje opraševalce in občudovalce privabi z izbranim parfumom.
Dišečnik, latinsko Calycanthus floridus, zaradi zgradbe cveta nekoliko spominja na magnolije, vendar ga uvrščamo v svojo družino – Caycanthaceae. V tej družini so poleg floridskega dišečnika še tri ali štiri vrste, ki izvirajo iz Severne Amerike in vzhode Azije. Vse so omamno dišeče listopadne grmovnice s podobnimi značilnostmi.
PREBERITE TUDI:
Zrastejo do tri metre v višino in so široko razvejane. Imajo velike bleščeče zelene liste ovalne oblike in cvetove s številnimi cvetnimi lističi, ki zacvetijo pozno spomladi oziroma poleti in cvetenje nadaljujejo do jeseni. Čeprav so cvetovi bolj majhni in zamolklih barv, pridejo lepo do izraza, saj cvetijo na novih poganjkih. Cvetovi se začnejo odpirati v maju in cvetijo vse do konca septembra. Ko ni sezone cvetenja, se grm lahko pohvali z aromatičnimi listi in lubjem.
Gojenje in izbira rastišča
Dišečnik je za gojenje preprosta grmovnica. Če se potrudimo pri sajenju, z njim nimamo veliko dela. Rad ima vlažno in ne prevroče rastišče, kjer je tudi poleti zadosti vlage v tleh. Dobra izbira za sajenje je rob potoka ali ribnika, kjer je večino dneva sončno. Zadovoljen bo tudi s polsenco, a zagotoviti je treba dovolj zračne vlage, sicer cvetovi hitro odpadejo. Dobro uspeva v vseh vrstah tal. Naj bodo ta bogata s humusom. Če sadimo v navadno vrtno zemljo, dodamo dolgotrajno gnojilo, ki se počasi sprošča. Pri nas dišečnik dobro prenaša zimo. Širi se s koreninskimi poganjki.
Obrezovanje in razmnoževanje
Najlepši so tisti grmi, ki imajo dovolj prostora, da rastejo brez obrezovanja. Če pa želimo grmovnico manjšo, kot je njena naravna velikost, vedno obrezujemo po cvetenju. Zaradi fiziologije cvetenja teh grmovnic nikoli ne režemo zgodaj spomladi, saj bi s krajšanjem poganjkov odstranili vse cvetne popke.
Razmnoževanje s potaknjenci je težavno, še najbolj je uspešno grobanje. To pomeni, da nižjo vitalno vejo v grmu razpeljemo po tleh in jo s kovinskimi sponkami pritrdimo v tla. To naredimo spomladi, preden grm odžene. Iz popkov, ki so v zemlji, zrastejo poganjki, ki jih poleti zasujemo s plastjo zemlje. Po enem letu lahko iz takih poganjkov že dobimo dobro ukoreninjene nove sadike. Uspešno ga razmnožujemo tudi s semenom, še lažje pa je, če za nove sadike vzamemo kar vejice, ki poženejo iz koreninskih poganjkov.
Uporaba
Floridski dišečnik je okrasna grmovnica, ki je ameriške vrtove krasila že v prvi polovici 18. stoletja. Leta 1756 so jo pripeljali v Anglijo, kjer je dobila tudi strokovno ime. Danes je uveljavljena industrijska rastlina, saj eterično olje dišečnika uporabljajo pri izdelavi visokokakovostnih parfumov.
Poleg izjemno aromatičnih cvetov rdečkasto rjave barve so dišečnik v njegovi domovini cenili predvsem zaradi dišečega lubja. Vonj spominja na cimet, vejice pa ostanejo prijetnega vonja tudi dolgo po tem, ko jih odrežemo. Hranimo jih na suhem. Pri nas je dišečnik nekoliko zapostavljena okrasna grmovnica, saj pogosteje sadimo rastline zaradi barvitih cvetov kot zaradi vonja.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
O avtorju
je strokovna sodelavka Botaničnega vrta Univerze v Mariboru, kjer skrbi za organizacijo zabavnih in izobraževalnih dogodkov za ljubitelje rastlinskega sveta, hkrati pa skrbi tudi za predstavitev posebnih rastlinskih vrst iz široke botanične zbirke botaničnega vrta. Vabi vas, da Botanični vrt Univerze v Mariboru čim prej obiščete tudi sami. Za oglede je odprt vsak dan, od ponedeljka do nedelje med 9:00 in 10:00. Več informacij najdete na spletni strani http://botanicnivrt.um.si.
