Veljalo naj bi, da o okusih ne razpravljamo, vendar je prav morska žaba riba, o katere lepoti se prav vsi strinjajo in razprava preprosto ni potrebna. Že od grških časov naprej jo spremljajo sama najgrša imena, kar seveda ni čudno, saj tudi spada med sorodne ribe, ki se s skupnim imenom imenujejo morske spake. Pri nas ji pogovorno najpogosteje rečemo kar po hrvaško: grdobina ali pa morska žaba, na hrvaškem ji pravijo še rošpo, vrag, žaba, vražica, vukodlak, vražja mat … Morda je v primerjavi z drugimi ribami res manj elegantna, a je okusna, da je kaj.

V: Lotila sem se priprave domačega sladoleda, pa se mi je zalomilo. Res sem nekoliko improvizirala in na koncu dobila preveč leden in zrnat sladoled. Kako naj to preprečim?

V: Ali je odprto vrečko z oreški bolje hraniti v hladilniku ali v kuhinjski omarici?

V: Ko pečem torto, se mi včasih zgodi, da pečen biskvit upade takoj, ko ga vzamem iz pečice. Poskusil sem že marsikaj, pečico vedno vnaprej segrejem, med peko ne odpiram vrat … pa biskvit kljub temu pade. Zakaj?

Kulinarika Rusije je sestavljanka bogate ruske zgodovine, zemljepisnega položaja in medkulturnih izmenjav. Je preplet zapuščine bleščečih pojedin aristokracije in vsakdana kmečkega prebivalstva, ki je znalo iz preprostih surovin ustvariti jedi, ki so ogrele rusko dušo in se zapisale v kulinarično dediščino sveta.

Zbrali smo nekaj preverjenih napotkov za vlaganje v kis in olje, da bomo brez napak shranili svoj pridelek. V hladnih dneh nas bo vložena zelenjava spominjala na poletne sončne žarke, ujete v kozarce.

Ko poletje jemlje slovo, nam natrosi najbolj aromatično sadje, v katerem so se v sončnih mesecih zbirali okusi. Nekaj žlahtnega je v globoko škrlatnih in vijoličastih odtenkih fig, sliv in robidnic, ki dišijo na robu gozdne jase. Nadomestijo živahne rdeče in oranžne sadeže visokega poletja in napovedujejo jesen, ki je že pred vrati. Uživajmo v teh sadežih, ki niso le za v sladice, ampak se čudovito obnesejo tudi v slanih jedeh. Bodimo ustvarjalni in tudi malo pustolovski in odkrijmo nove kombinacije okusov!

V: V receptih za slaščice opažam, da je med sestavinami nekaterih receptov navedena čokolada z določenim deležem kakava, v drugih pa piše le, da potrebujemo temno čokolado. Zanima me, zakaj te razlike in ali lahko temno čokolado nadomestim z manj grenko?

V: V tem času je na vrtu obilo sadja in zelenjave, več, kot ju lahko pojemo. Najraje bi pridelke zamrznila, zato lepo prosim za nasvet, kako naj jih pripravim za zamrzovanje – naj zamrznem surove, jih blanširam ali priporočate še kaj drugega?

V: Skuhala sem marmelado iz mešanega sadja in jo vložila v kozarčke, vendar je zelo čvrsta. Kaj bi lahko bi razlog za to? In kako jo lahko razredčim, da bo lepo mazljiva?

V: V receptih je pogosto zapisano, da je čiliju treba odstraniti semena. Zakaj je to potrebno?

Danes je na trgovskih policah na voljo obilica industrijsko pripravljenih jušnih osnov (v kuharstvu se je zanje uveljavilo francosko poimenovanje fond) in koncentriranih omak, ki sodobnim gospodinjam in gospodinjcem zagotovo privarčujejo dosti dragocenega časa. Vendar smo v naglici kar nekako pozabili, kako v lastni kuhinji pripraviti jušno osnovo in iz nje omako od »A do Ž«. Jušne osnove so sestavina mnogih receptov, ki jih objavljamo v reviji, in občasno se zgodi, da nas bralci sprašujejo, kako jih lahko pripravijo sami – to velja predvsem za ribjo osnovo, ki jo trenutno še težko najdemo na trgovskih policah. Zato smo se odločili, da obnovimo znanje in ponovimo nekaj osnovnih receptov za jušne osnove in omake, ki jih pripravimo iz jušnih osnov.

Uroš Fakuč je pred osmimi leti v Kromberku pri Novi Gorici odprl restavracijo Dam in začel kuhati. Sprva ni nameraval imeti restavracije, kot je danes – ne da si tega ne bi želel, a pri 29 letih in brez kuharske izobrazbe je verjetno mislil, da je bolje biti realist. Zato se je odločil za restavracijo s preprostimi jedmi in poudarkom na zelo dobrih vinih. Gostje so bili zadovoljni in povpraševanje je raslo premo sorazmerno z njegovim kuhanjem. Zdaj ima »pravo« restavracijo in v njej piše zgodbo avtorske kuhinje, v kateri so rdeča nit morske jedi, ki jih usklajuje z vini iz dobro založene vinske kleti (v njej posebno pozornost posveča penečim vinom, predvsem francoskim). Poudarja lokalne sestavine, slovensko oljčno olje in slovensko sol. Njegova prizadevanja so obrodila sadove leta 2011, ko je postal član združenja Jeunes Restaurateurs d’Europe, ki združuje najboljše evropske mlade kuharje z lastnimi restavracijami (v Sloveniji je takih 13). »Članstvo pomeni predvsem druženje s podobno mislečimi kuharji in izmenjavanje izkušenj ter hkrati odpira vrata do novih poznanstev v Sloveniji in v svetu,« pravi Uroš, ki je, preden je odprl svojo restavracijo, nekaj časa preživel na praksi v tujini in se najraje spominja kuharske šole Gualtiera Marchesija, prvega italijanskega kuharja, katerega restavracija je prejela tri Michelinove zvezdice, in ga mnogi označujejo za utemeljitelja sodobne italijanske kuhinje. Letos se je udeležil smučarsko-kulinaričnega dogodka Chef's Cup v italijanskem zimskem letovišču Alta Badia, kjer se predstavljajo vrhunski kuharji: »Bila je zanimiva in koristna izkušnja, od blizu sem spoznal najboljše italijanske in tudi svetovne kuharje. Zdi se mi namreč pomembno, da poznaš druge kuharje in kulinarične trende, ki jih nato seveda prilagodiš domačemu okolju, potrebam in surovinam.« Kuhanje je njegovo delo in njegov hobi, ki pa ga je včasih težko uskladiti z družinskim življenjem in pozornostjo, ki jo potrebujeta njegova dva majhna otroka. Njegovi dopusti so zdaj drugačni, bolj družinski kakor poslovni, a vanje kljub temu zmeraj vključi kakšno kulinarično izkušnjo. Pravi, da je v trenutni krizi gostov sicer manj, vendar so ti boljši in zahtevnejši. »Če tega poklica nimaš rad, ga ne moreš dolgo dobro opravljati. Je preveč naporno in napeto, tempo pa prehiter, da bi to doživljal samo kot službo,« še doda in razkrije svoje načrte za prihodnost: kuhati zmeraj boljše.

Pridelava sadja in grozdja ima v Vipavski dolini dolgo tradicijo. Manj je znano, da iz doline prihaja tudi ena prvih blagovnih znamk. Grof Dornberg je namreč izdelke, pridelane na zemlji ob svoji graščini, na Dunaju tržil pod imenom Rosenplatz. Vasica Dornberk – ime v nemščini pomeni trnov hrib – leži ob vznožju hriba, kjer se Vipavska dolina prevesi v kraško planoto. Na severu jo obkroža reka Vipava. Če se peljete po cesti skozi vas proti zahodu in prečkate železnico, pridete v vasico Draga, kjer domujeta Matjaž in Stanka Berce. Rodovnik družine dokazuje, da družina prebiva in obdeluje zemljo v okolici vasi vsaj od leta 1610, v knjigah fevdnih dajatev pa beremo, da so bili lastniki vinogradov že leta 1486. S starši obdelujeta 30 hektarjev po okolici raztresenih vinogradov in sadovnjakov. Matjaž je agronom, Stanka pa diplomirana živilska tehnologinja – odlična kombinacija za vinogradništvo in sadjarstvo.

V: Začenja se sezona pobiranja in shranjevanja orehov. Zanima me, kako jih shraniti, da ne bodo takoj postali žarki in jih bom lahko v kuhinji čim dlje uporabljala.

V: Jajčevci niso prav velikokrat na našem jedilniku, ker so pogosto grenki. Kako se lahko pred kuhanjem znebim grenkosti v njih?

V: Ali je meso, ki ga kupimo v trgovini, res treba porabiti isti dan ali ga lahko shranimo tudi kakšen dan ali dva v hladilniku?

V: Zanima me, ali lahko zamrznem mleko, jogurte in druge mlečne izdelke. Vem, da se lahko skuta brez težav zamrzne in se njena struktura pri odmrznitvi nič ne spremeni. Kaj pa mleko in jogurt?

Figa je sadež, s katerim se poletje poslavlja. Izvira iz Sirije in Perzije, feničanski pomorščaki pa so jo razširili na območju celotnega Sredozemlja, kjer figova drevesa z velikimi dlanastimi listi že stoletja zaznamujejo pokrajino in nas vodijo v skušnjavo, da bi z drevesa »narabutali« polno košaro medeno sladkih sadežev in se jih do sitega najedli. Že same po sebi so okusne, odlično pa se ujamejo tudi s pršutom, siri in oreški ter lahko nastopajo v predjedeh, solatah, glavnih jedeh in – seveda – sladicah!

V Dresdnu, mestu glasbe, kulture, zgodovine, muzejev in hkrati sodobnega urbanega utripa,  je potekal letošnji nemški turistični kongres GTM - Germany Travel Mart, kjer so se zbrali predstavniki turističnih agencij, novinarji in blogerji z vsega sveta. Mesto jih je sprejelo z odprtimi rokami in pokazalo najboljše, kar ponuja. Ne bodite presenečeni, če boste o Dresdnu in Nemški zvezni deželi Saški v tem letu slišali več lepega, kot kdajkoli doslej; poznate Quarkkeulchen in Dresden Stollen, postrežena na finem meissenskem porcelanu?